Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško * inštruktor obveščevalcev in diverzantov * prva uspešna operacija sive mrene pri nas * predvojni smučarski prvak – uspešen gospodarstvenik

7. novembra 1898 se je v vasi Vrabče pri Šentvidu, sedanjem Podnanosu na Primorskem, rodil Ivan Rudolf. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega delovanja zaprt, potem pa poslan na rusko bojišče. Po zlomu Avstro- Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in bil odlikovan za hrabrost. Pozneje je študiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju ter na gospodarski fakulteti v Frankfurtu. Kot bančnik je deloval v Gorici in bil eden izmed soustanoviteljev glavnega odbora organizacije TIGR ter sodelavec jugoslovanske in britanske obveščevalne službe. Ko mu je grozila aretacija, se je umaknil v Ljubljano, nato v Beograd in ob začetku vojne v Palestino. Na zahtevo britanskega poveljstva je organiziral posebno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev, ki so bili z britanskimi častniki poslani v nemško zaledje, pozneje pa tudi v vojaške misije pri jugoslovanskih partizanih. Sodeloval je pri urjenju slovenskih padalcev, ki so se pod pokroviteljstvom britanskih obveščevalnih služb s padali spustili na Primorsko in stopili v partizanske vrste. Čeprav so jih poslali zavezniki, je bila revolucionarna oblast do njih skrajno zadržana. Ves čas so bili pod strogim nadzorom. Od 27-ih slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega partizani po kapitulaciji Italije, enega so zajeli Nemci, on pa je vojno preživel. Dvanajst jih je poleti in jeseni 1945 brez sledu izginilo. Najverjetneje jih je zaradi obtožbe vohunstva po navodilih Komunistične partije brez sodbe pobila Ozna. Še danes ni znano, kje so pokopani. Tisti, ki so preživeli tudi ta čas, so ostali nadzorovani. Profesor Ivan Rudolf je po vojni živel v Trstu, tam se je pridružil protikomunistični Slovenski demokratski zvezi, poučeval na srednjih šolah in deloval kot novinar na Radiu Trst. Društvo TIGR mu je leta 1998 v Podnanosu postavilo doprsni kip. Primorske padalce je decembra 1999 predsednik republike Milan Kučan odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije – z obrazložitvijo: »Slovenskim domoljubom, ki so jih angleški zavezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, da bi se borili za novo Evropo svobodnih narodov – za zasluge v boju proti nacifašizmu.« ….

Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.

Gospodarstvenik in športnik Gregor Klančnik se je rodil leta 1913 v Mojstrani. Končal je višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju: v sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.

Po tistem, ko je general Rudolf Maister s peščico vojakov 1. novembra 1918 prevzel vojaško oblast nad Mariborom in okolico, je na današnji dan tistega leta njegova slovenska vojska pod poveljstvom nadporočnika Franja Malgaja, ki je tedaj štel šele 24 let ‒ zasedla Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Franjo Malgaj je bil med 1. svetovno vojno podčastnik 87. celjskega pehotnega polka. Zaslovel je, ko je s še 18. soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.