Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 7. november

07.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško * inštruktor obveščevalcev in diverzantov * prva uspešna operacija sive mrene pri nas * predvojni smučarski prvak – uspešen gospodarstvenik

7. novembra 1898 se je v vasi Vrabče pri Šentvidu, sedanjem Podnanosu na Primorskem, rodil Ivan Rudolf. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega delovanja zaprt, potem pa poslan na rusko bojišče. Po zlomu Avstro- Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in bil odlikovan za hrabrost. Pozneje je študiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju ter na gospodarski fakulteti v Frankfurtu. Kot bančnik je deloval v Gorici in bil eden izmed soustanoviteljev glavnega odbora organizacije TIGR ter sodelavec jugoslovanske in britanske obveščevalne službe. Ko mu je grozila aretacija, se je umaknil v Ljubljano, nato v Beograd in ob začetku vojne v Palestino. Na zahtevo britanskega poveljstva je organiziral posebno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev, ki so bili z britanskimi častniki poslani v nemško zaledje, pozneje pa tudi v vojaške misije pri jugoslovanskih partizanih. Sodeloval je pri urjenju slovenskih padalcev, ki so se pod pokroviteljstvom britanskih obveščevalnih služb s padali spustili na Primorsko in stopili v partizanske vrste. Čeprav so jih poslali zavezniki, je bila revolucionarna oblast do njih skrajno zadržana. Ves čas so bili pod strogim nadzorom. Od 27-ih slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega partizani po kapitulaciji Italije, enega so zajeli Nemci, on pa je vojno preživel. Dvanajst jih je poleti in jeseni 1945 brez sledu izginilo. Najverjetneje jih je zaradi obtožbe vohunstva po navodilih Komunistične partije brez sodbe pobila Ozna. Še danes ni znano, kje so pokopani. Tisti, ki so preživeli tudi ta čas, so ostali nadzorovani. Profesor Ivan Rudolf je po vojni živel v Trstu, tam se je pridružil protikomunistični Slovenski demokratski zvezi, poučeval na srednjih šolah in deloval kot novinar na Radiu Trst. Društvo TIGR mu je leta 1998 v Podnanosu postavilo doprsni kip. Primorske padalce je decembra 1999 predsednik republike Milan Kučan odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije – z obrazložitvijo: »Slovenskim domoljubom, ki so jih angleški zavezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, da bi se borili za novo Evropo svobodnih narodov – za zasluge v boju proti nacifašizmu.« ….

Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.

Gospodarstvenik in športnik Gregor Klančnik se je rodil leta 1913 v Mojstrani. Končal je višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju: v sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.

Po tistem, ko je general Rudolf Maister s peščico vojakov 1. novembra 1918 prevzel vojaško oblast nad Mariborom in okolico, je na današnji dan tistega leta njegova slovenska vojska pod poveljstvom nadporočnika Franja Malgaja, ki je tedaj štel šele 24 let ‒ zasedla Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Franjo Malgaj je bil med 1. svetovno vojno podčastnik 87. celjskega pehotnega polka. Zaslovel je, ko je s še 18. soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 7. november

07.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško * inštruktor obveščevalcev in diverzantov * prva uspešna operacija sive mrene pri nas * predvojni smučarski prvak – uspešen gospodarstvenik

7. novembra 1898 se je v vasi Vrabče pri Šentvidu, sedanjem Podnanosu na Primorskem, rodil Ivan Rudolf. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega delovanja zaprt, potem pa poslan na rusko bojišče. Po zlomu Avstro- Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in bil odlikovan za hrabrost. Pozneje je študiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju ter na gospodarski fakulteti v Frankfurtu. Kot bančnik je deloval v Gorici in bil eden izmed soustanoviteljev glavnega odbora organizacije TIGR ter sodelavec jugoslovanske in britanske obveščevalne službe. Ko mu je grozila aretacija, se je umaknil v Ljubljano, nato v Beograd in ob začetku vojne v Palestino. Na zahtevo britanskega poveljstva je organiziral posebno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev, ki so bili z britanskimi častniki poslani v nemško zaledje, pozneje pa tudi v vojaške misije pri jugoslovanskih partizanih. Sodeloval je pri urjenju slovenskih padalcev, ki so se pod pokroviteljstvom britanskih obveščevalnih služb s padali spustili na Primorsko in stopili v partizanske vrste. Čeprav so jih poslali zavezniki, je bila revolucionarna oblast do njih skrajno zadržana. Ves čas so bili pod strogim nadzorom. Od 27-ih slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega partizani po kapitulaciji Italije, enega so zajeli Nemci, on pa je vojno preživel. Dvanajst jih je poleti in jeseni 1945 brez sledu izginilo. Najverjetneje jih je zaradi obtožbe vohunstva po navodilih Komunistične partije brez sodbe pobila Ozna. Še danes ni znano, kje so pokopani. Tisti, ki so preživeli tudi ta čas, so ostali nadzorovani. Profesor Ivan Rudolf je po vojni živel v Trstu, tam se je pridružil protikomunistični Slovenski demokratski zvezi, poučeval na srednjih šolah in deloval kot novinar na Radiu Trst. Društvo TIGR mu je leta 1998 v Podnanosu postavilo doprsni kip. Primorske padalce je decembra 1999 predsednik republike Milan Kučan odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije – z obrazložitvijo: »Slovenskim domoljubom, ki so jih angleški zavezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, da bi se borili za novo Evropo svobodnih narodov – za zasluge v boju proti nacifašizmu.« ….

Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.

Gospodarstvenik in športnik Gregor Klančnik se je rodil leta 1913 v Mojstrani. Končal je višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju: v sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.

Po tistem, ko je general Rudolf Maister s peščico vojakov 1. novembra 1918 prevzel vojaško oblast nad Mariborom in okolico, je na današnji dan tistega leta njegova slovenska vojska pod poveljstvom nadporočnika Franja Malgaja, ki je tedaj štel šele 24 let ‒ zasedla Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Franjo Malgaj je bil med 1. svetovno vojno podčastnik 87. celjskega pehotnega polka. Zaslovel je, ko je s še 18. soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik.


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov