Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Inž. France Lombergar (1928- 1993) in začetki naših sodobnih nasadov jablan * avtor glasbe srbske državne himne in himne Slovenske vojske * kipar, medaljer in restavrator * zasluge za filmsko vzgojo

Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Pred 150 leti (1871) je postal dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. *Posnetek Davorin Jenko je uglasbil tudi narodno budnico: Naprej zastava slave današnjo himno Slovenske vojske.

Leta 1906 se je na Vrhniki rodil kipar in medaljer Stane Dremelj. Najprej se je izučil podobarstva, nato je nadaljeval učenje na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Zagrebu in leta 1934 diplomiral iz male plastike. Njegovo kiparstvo obsega predvsem portrete za medalje in plakete v bronu. Upodobitve znanih osebnosti – na primer Franceta Prešerna, Karla Destovnika Kajuha, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa in Primoža Trubarja – so realistične, plastično modelirane ali rahlo plosko stilizirane. Stane Dremelj je raziskoval tudi antično numizmatiko in stare tehnike za potrebe restavriranja arheoloških predmetov, na primer “vaške situle”.

Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je po študiju na ljubljanski agronomski fakulteti leta 1953 preselil v Maribor in najprej strokovno delal v Priolovem Inštitutu za sadjarstvo, nato pa pri Agrokombinatu in Kmetijskem zavodu Maribor. Sodeloval je pri vzgoji novih sort jablan in bil sadjarski svetovalec v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Makedoniji in Moldaviji. France Lombergar se je štiri desetletja ukvarjal s sortimenti, gojitvenimi oblikami ter sistemi sajenja sadnih dreves. Prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi je uvajal goste nasade jablan. Prvi pa je tudi presegel mejo med družbenim in zasebnim ter z enako vnemo širil sodobne nasade na kmetijah. Doma ter med rojaki na avstrijskem Koroškem je bil zelo priljubljen predavatelj in svetovalec, blizu pa so mu bile tudi stare sorte jablan iz naših sadovnjakov *Posnetek. Po njem se danes imenujeta Sadjarsko društvo v Mariboru ter vsakoletni strokovni posvet. Sadjarski strokovnjak France Lombergar se je rodil leta 1928 na Perovem pri Kamniku.

Filmska kritičarka in publicistka Stanka Godnič je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je leta 1929 v Celju.