Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 26. november

26.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Franja Bojc Bidovec (1913-1985) in bolnica Franja * Ustanovitelj Goriške tiskarne * Pravnik in organizator slovenskega planinstva * Legenda slovenske narodnozabavne glasbe

Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.

Pravnik Fran Tominšek je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Nazarjah.

Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.

26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli leta 1955 na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, kjer je v kategoriji instrumentalnih skladb zasedla prvo mesto. Sklada, ki jo je sredi petdesetih let minulega stoletja igral Avsenikov Gorenjski kvintet zveni takole: *Posnetek Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. Prodali so več kot 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 26. november

26.11.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Franja Bojc Bidovec (1913-1985) in bolnica Franja * Ustanovitelj Goriške tiskarne * Pravnik in organizator slovenskega planinstva * Legenda slovenske narodnozabavne glasbe

Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.

Pravnik Fran Tominšek je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Nazarjah.

Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.

26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli leta 1955 na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, kjer je v kategoriji instrumentalnih skladb zasedla prvo mesto. Sklada, ki jo je sredi petdesetih let minulega stoletja igral Avsenikov Gorenjski kvintet zveni takole: *Posnetek Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. Prodali so več kot 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov