Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franja Bojc Bidovec (1913-1985) in bolnica Franja * Ustanovitelj Goriške tiskarne * Pravnik in organizator slovenskega planinstva * Legenda slovenske narodnozabavne glasbe
Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.
Pravnik Fran Tominšek je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Nazarjah.
Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli leta 1955 na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, kjer je v kategoriji instrumentalnih skladb zasedla prvo mesto. Sklada, ki jo je sredi petdesetih let minulega stoletja igral Avsenikov Gorenjski kvintet zveni takole: *Posnetek Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. Prodali so več kot 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franja Bojc Bidovec (1913-1985) in bolnica Franja * Ustanovitelj Goriške tiskarne * Pravnik in organizator slovenskega planinstva * Legenda slovenske narodnozabavne glasbe
Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.
Pravnik Fran Tominšek je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Nazarjah.
Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodnozabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli leta 1955 na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, kjer je v kategoriji instrumentalnih skladb zasedla prvo mesto. Sklada, ki jo je sredi petdesetih let minulega stoletja igral Avsenikov Gorenjski kvintet zveni takole: *Posnetek Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Delovala je od leta 1953 do 1990. Skupina je bila sprva trio, ki je kmalu prerasel v kvartet in 1955 v Gorenjski kvintet, ta pa se je preimenoval v Kvintet bratov Avsenik. Prodali so več kot 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov