Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oskar Dev (1868-1932) sodnik po poklicu, skladatelj po duši * Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini * Prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem * Železnica gre čez Kraški rob do Kopra
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Pravnik in skladatelj Oskar Dev je obiskoval glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru, kjer je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Prav tukaj je leta 1919 ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja. Zložil je več skladb za moške in mešane zbore ter samospevov s spremljavo klavirja. Nabiral in harmoniziral je narodne pesmi, med temi približno 400 koroških. Take so Pojdam u Rute, Čier so tiste stezice in Flosarska, ki jo bomo slišali v izvedbo Moškega komornega zbora Stane Žagar …*Posnetek Pravnik in skladatelj Oskar Dev se je rodil leta 1868 v Planini pri Postojni.
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan leta 1888 pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”. To je bilo prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra, to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za tovor 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oskar Dev (1868-1932) sodnik po poklicu, skladatelj po duši * Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini * Prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem * Železnica gre čez Kraški rob do Kopra
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Pravnik in skladatelj Oskar Dev je obiskoval glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru, kjer je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Prav tukaj je leta 1919 ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja. Zložil je več skladb za moške in mešane zbore ter samospevov s spremljavo klavirja. Nabiral in harmoniziral je narodne pesmi, med temi približno 400 koroških. Take so Pojdam u Rute, Čier so tiste stezice in Flosarska, ki jo bomo slišali v izvedbo Moškega komornega zbora Stane Žagar …*Posnetek Pravnik in skladatelj Oskar Dev se je rodil leta 1868 v Planini pri Postojni.
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan leta 1888 pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”. To je bilo prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra, to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za tovor 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov