Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oskar Dev (1868-1932) sodnik po poklicu, skladatelj po duši * Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini * Prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem * Železnica gre čez Kraški rob do Kopra
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Pravnik in skladatelj Oskar Dev je obiskoval glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru, kjer je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Prav tukaj je leta 1919 ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja. Zložil je več skladb za moške in mešane zbore ter samospevov s spremljavo klavirja. Nabiral in harmoniziral je narodne pesmi, med temi približno 400 koroških. Take so Pojdam u Rute, Čier so tiste stezice in Flosarska, ki jo bomo slišali v izvedbo Moškega komornega zbora Stane Žagar …*Posnetek Pravnik in skladatelj Oskar Dev se je rodil leta 1868 v Planini pri Postojni.
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan leta 1888 pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”. To je bilo prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra, to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za tovor 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oskar Dev (1868-1932) sodnik po poklicu, skladatelj po duši * Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini * Prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem * Železnica gre čez Kraški rob do Kopra
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Pravnik in skladatelj Oskar Dev je obiskoval glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru, kjer je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Prav tukaj je leta 1919 ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja. Zložil je več skladb za moške in mešane zbore ter samospevov s spremljavo klavirja. Nabiral in harmoniziral je narodne pesmi, med temi približno 400 koroških. Take so Pojdam u Rute, Čier so tiste stezice in Flosarska, ki jo bomo slišali v izvedbo Moškega komornega zbora Stane Žagar …*Posnetek Pravnik in skladatelj Oskar Dev se je rodil leta 1868 v Planini pri Postojni.
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan leta 1888 pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”. To je bilo prvo samo za kulturo zgrajeno poslopje na Slovenskem.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra, to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Mnoge težke in skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za tovor 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov