Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov