Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov