Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80 let od zgodovinskega koncerta v ljubljanski Unionski dvorani * Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah * 100 let od požiga Narodnega doma v Barkovljah * Arheologinja in antična Emona
Leta 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi ilirskega šolstva, po katerem so šolstvo v tedanjih Ilirskih provincah približali francoskemu ter gimnazije v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu nadomestili s kolegiji, v Ljubljani pa je nastala akademija, ki je vključevala pet fakultet in je pomenila prve zametke univerzitetnega študija na Slovenskem. Zgodovinar dr. Janez Šumrada pa je zapisal, »da je bila glede na statut o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18. oktobra 1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega pouka v Franciji«. Vendar pa zaradi upravnih postopkov akademija nikoli ni bila pravno formalno ustanovljena pa tudi pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem prevzemu oblasti.
Po požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 so tržaški fašisti nadaljevali s svojim zločinskim požigalskim početjem. Tako so 12. decembra pred 100 leti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali tamkajšnji Narodni dom, ki je bil od leta 1897 žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev. To je bilo za požigom Narodnega doma pri Svetem Ivanu 3. septembra in pet dni pozneje Narodnega doma v Rojanu tretje fašistično požigalsko dejanje leta 1921.
Arheologinja Ljudmila Plesničar Gec je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. *Posnetek Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Bistveno je dopolnila njeno urbanistično podobo, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom pa je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila pred 90. leti (1931) v Sežani.
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte, poslušalci pa so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in je izzvenel v duhu upora proti okupaciji. Tako se koncerta spominja udeleženka Nada Tarman iz Ljubljane, ki bo aprila prihodnje leto dopolnila 100 let. *Posnetek LIPA … Tako pa zveni posnetek narodne budnice Lipa Davorina Jenka, ki jo je prav na tem koncertu na današnji dan pred 80. leti na skrivaj posnel tonski tehnik Rudi Omota in za zgodovino ohranil dragoceno pričevanje o zvenu in moči slovenske pesmi v dneh fašističnega zatiranja in okupacije.
Še to.
Istega dne je Cankarjev bataljon slovenske partizanske vojske v Rovtah v Selški dolini pod Blegošem napadel in popolnoma uničil vod nemškega 181. rezervnega policijskega bataljona. Padlo je 45 policistov. To je bil največji vojaški uspeh slovenskih partizanov v prvem letu vojne.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov