Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) mojster samospevov − »slovenski Schubert« * Bralni krog v Lendavi * Umetnica s posluhom za odrski jezik * Nadškofovo radijsko božično voščilo
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ípavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Skladati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo, opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Bralni krogi, ki veljajo za predhodnika današnjega knjižničarstva, imajo tudi v Lendavi bogato tradicijo. Prvo takšno združenje, imenovano tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljeno na današnji dan pred 150 leti (1871), čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872. Vodil ga je lekarnar bela Kiss in je deloval v hotelu krona, današnji mestni hiši v Lendavi, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in sobo za biljard in zabavo. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov. Bralni krogi so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Nocoj bo minilo 35 let, odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v večernem Radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu. *Posnetek Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek Božiček. Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Benjamin Ipavec (1829-1908) mojster samospevov − »slovenski Schubert« * Bralni krog v Lendavi * Umetnica s posluhom za odrski jezik * Nadškofovo radijsko božično voščilo
Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ípavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Skladati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo, opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
Bralni krogi, ki veljajo za predhodnika današnjega knjižničarstva, imajo tudi v Lendavi bogato tradicijo. Prvo takšno združenje, imenovano tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljeno na današnji dan pred 150 leti (1871), čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872. Vodil ga je lekarnar bela Kiss in je deloval v hotelu krona, današnji mestni hiši v Lendavi, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in sobo za biljard in zabavo. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov. Bralni krogi so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes.
Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila pred 130 leti (1891) v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Nocoj bo minilo 35 let, odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v večernem Radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu. *Posnetek Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek Božiček. Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov