Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Major iz Frama pri Mariboru v štabu Draže Mihailovića * Vizionar slovenske državnosti * Kulturno društvo člen 7 na avstrijskem Štajerskem * DEMOS je opravil svojo nalogo
Pred 120. leti se je v Framu pri Mariboru rodil poznejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl. Izkazal se je kot izjemno sposoben častnik in velja za začetnika smučanja v kraljevi vojski. Leta 1941 ni priznal kapitulacije jugoslovanskih oboroženih sil. Med prvimi se je pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića, med ustanovitelji ravnogorskega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiču, sinu vojvode Živojina Mišića. Med vojaško operacijo proti Mihailovićevim enotam so Nemci po izdaji v srbski vasi Struganik obkolili njegov štab, saj so menili, da je Mihailović z ostankom kraljeve vojske nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila poveljnika, predala. Odpeljali so ju v Valjevo in ju 16. decembra 1941 ustrelili. Jugoslovanska begunska vlada je februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Karadjordjeve zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi odlikovanji, ki ju je begunska vlada v Londonu podelila med drugo svetovno vojno.
Na današnji dan leta 1916 se je na Spodnji Hajdini pri Ptuju rodil publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza. Študij etnografije in etnologije je končal na univerzi v Gradcu. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Franc Jeza je s somišljeniki poudarjal načela demokracije, pluralizma pa tudi – ko je bilo to še zelo utopično - vizionarsko zagovarjal nujnost samostojne slovenske države, statistično dokazoval podrejeni položaj Slovenije v Jugoslaviji ter v svojih zapisih ostro polemiziral z Edvardom Kardeljem. Leta 2012 ga je rojstna občina Hajdina posmrtno razglasila za častnega občana, postavili pa so mu tudi spominsko znamenje.
30. decembra 1988 je bilo na pobudo teologa in filozofa Wolfganga Gombotza v Gradcu ustanovljeno »Kulturno društvo Člen 7«, ki združuje Slovence na avstrijskem Štajerskem. Društvo je bilo, kot je poudaril Gombotz, ustanovljeno, »da bi ta manjšina po desetletjih skrivanja, pretvarjanja in zamolčanja končno prišla na dan«. Desetletje pozneje je društvo ob pomoči Slovenije in Avstrije v kraju Potrna/Laafeld pri avstrijski Radgoni obnovilo propadajočo kmečko hišo, ki je postala kulturni dom štajerskih Slovencev, poimenovan po jezikoslovcu Avgustu Pavlu, rojenem na bližnji Cankovi. Odprla sta ga tedanji slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Od leta 2009 društvo in Pavlovo hišo vodi Susanne Weitlaner, ki se je že kot študentka vključila v delovanje. *Posnetek Še to: v ljudskih štetjih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je samo nekaj sto ljudi na avstrijskem Štajerskem navedlo, da je njihov občevalni jezik slovenščina, danes ocenjujejo, da na avstrijskem Štajerskem živi približno 4 tisoč avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika.
Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS se je izoblikovala v obdobju pred prvimi svobodnimi in demokratičnimi volitvami leta 1990 in je združevala večino novonastalih političnih strank. Demos je na volitvah dosegel precejšen uspeh in imel v dveh od treh zborov tedanje skupščine večino. V predsedstvu države je imel dva člana. Uspeh na volitvah mu je omogočil prevzem mandata in sestavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Kmalu po osamosvojitvi pa so se v predsedstvu Demosa pojavile očitne vsebinske razlike, ki so jih krepili še osebni spori med posameznimi člani predsedstva koalicije. Strinjali so se glede slovenske suverenosti, glede načinov za spreminjanje političnega sistema pa so se med njimi kazale globoke razlike. Ko je bilo samostojni Sloveniji sredi decembra 1991 zagotovljeno mednarodno priznanje, je bila uresničena edina skupna programska zahteva vseh članic Demosa. Po dolgotrajni razpravi so člani 30. decembra 1991 končno sklenili, da bodo koalicijo Demos na državni ravni razpustili.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Major iz Frama pri Mariboru v štabu Draže Mihailovića * Vizionar slovenske državnosti * Kulturno društvo člen 7 na avstrijskem Štajerskem * DEMOS je opravil svojo nalogo
Pred 120. leti se je v Framu pri Mariboru rodil poznejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl. Izkazal se je kot izjemno sposoben častnik in velja za začetnika smučanja v kraljevi vojski. Leta 1941 ni priznal kapitulacije jugoslovanskih oboroženih sil. Med prvimi se je pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića, med ustanovitelji ravnogorskega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiču, sinu vojvode Živojina Mišića. Med vojaško operacijo proti Mihailovićevim enotam so Nemci po izdaji v srbski vasi Struganik obkolili njegov štab, saj so menili, da je Mihailović z ostankom kraljeve vojske nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila poveljnika, predala. Odpeljali so ju v Valjevo in ju 16. decembra 1941 ustrelili. Jugoslovanska begunska vlada je februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Karadjordjeve zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi odlikovanji, ki ju je begunska vlada v Londonu podelila med drugo svetovno vojno.
Na današnji dan leta 1916 se je na Spodnji Hajdini pri Ptuju rodil publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza. Študij etnografije in etnologije je končal na univerzi v Gradcu. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Franc Jeza je s somišljeniki poudarjal načela demokracije, pluralizma pa tudi – ko je bilo to še zelo utopično - vizionarsko zagovarjal nujnost samostojne slovenske države, statistično dokazoval podrejeni položaj Slovenije v Jugoslaviji ter v svojih zapisih ostro polemiziral z Edvardom Kardeljem. Leta 2012 ga je rojstna občina Hajdina posmrtno razglasila za častnega občana, postavili pa so mu tudi spominsko znamenje.
30. decembra 1988 je bilo na pobudo teologa in filozofa Wolfganga Gombotza v Gradcu ustanovljeno »Kulturno društvo Člen 7«, ki združuje Slovence na avstrijskem Štajerskem. Društvo je bilo, kot je poudaril Gombotz, ustanovljeno, »da bi ta manjšina po desetletjih skrivanja, pretvarjanja in zamolčanja končno prišla na dan«. Desetletje pozneje je društvo ob pomoči Slovenije in Avstrije v kraju Potrna/Laafeld pri avstrijski Radgoni obnovilo propadajočo kmečko hišo, ki je postala kulturni dom štajerskih Slovencev, poimenovan po jezikoslovcu Avgustu Pavlu, rojenem na bližnji Cankovi. Odprla sta ga tedanji slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Od leta 2009 društvo in Pavlovo hišo vodi Susanne Weitlaner, ki se je že kot študentka vključila v delovanje. *Posnetek Še to: v ljudskih štetjih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je samo nekaj sto ljudi na avstrijskem Štajerskem navedlo, da je njihov občevalni jezik slovenščina, danes ocenjujejo, da na avstrijskem Štajerskem živi približno 4 tisoč avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika.
Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS se je izoblikovala v obdobju pred prvimi svobodnimi in demokratičnimi volitvami leta 1990 in je združevala večino novonastalih političnih strank. Demos je na volitvah dosegel precejšen uspeh in imel v dveh od treh zborov tedanje skupščine večino. V predsedstvu države je imel dva člana. Uspeh na volitvah mu je omogočil prevzem mandata in sestavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Kmalu po osamosvojitvi pa so se v predsedstvu Demosa pojavile očitne vsebinske razlike, ki so jih krepili še osebni spori med posameznimi člani predsedstva koalicije. Strinjali so se glede slovenske suverenosti, glede načinov za spreminjanje političnega sistema pa so se med njimi kazale globoke razlike. Ko je bilo samostojni Sloveniji sredi decembra 1991 zagotovljeno mednarodno priznanje, je bila uresničena edina skupna programska zahteva vseh članic Demosa. Po dolgotrajni razpravi so člani 30. decembra 1991 končno sklenili, da bodo koalicijo Demos na državni ravni razpustili.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov