Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Ožbolt (1922 – 2018) poveljnik odreda v mirovni misiji na Sinaju * Lublanske novice – prvi slovenski časopis * Eden naših najpomembnejših krajinarjev * Prvi dopisnik Dela iz Moskve
Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
Matija Jama velja za enega najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, potem pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila ves čas navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti. Matija Jama se je rodil pred 150 leti (1872) v Ljubljani.
Jože Ožbolt, pred vojno gozdni delavec, se je leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je poveljnik voda in čete v Šercerjevi brigadi, bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. *Posnetek Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Leta 1958 je bil imenovan za poveljnika jugoslovanskega odreda v okviru mirovne misije Organizacije združenih narodov v El Arišu na Sinaju. Pozneje je služboval kot poveljnik divizije, inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih od 1971 do 1981 kot načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. Narodni heroj Jože Ožbolt, ki je bil tudi častni občan Kočevja, se je rodil pred 100 leti v Belici pri Osilnici.
Novinar, publicist in prevajalec Janez Stanič je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih vprašanj; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič, tudi prevajalec iz vrste slovanskih jezikov, se je rodil pred 85 leti (1937) v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Ožbolt (1922 – 2018) poveljnik odreda v mirovni misiji na Sinaju * Lublanske novice – prvi slovenski časopis * Eden naših najpomembnejših krajinarjev * Prvi dopisnik Dela iz Moskve
Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
Matija Jama velja za enega najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, potem pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila ves čas navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti. Matija Jama se je rodil pred 150 leti (1872) v Ljubljani.
Jože Ožbolt, pred vojno gozdni delavec, se je leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je poveljnik voda in čete v Šercerjevi brigadi, bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. *Posnetek Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Leta 1958 je bil imenovan za poveljnika jugoslovanskega odreda v okviru mirovne misije Organizacije združenih narodov v El Arišu na Sinaju. Pozneje je služboval kot poveljnik divizije, inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih od 1971 do 1981 kot načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. Narodni heroj Jože Ožbolt, ki je bil tudi častni občan Kočevja, se je rodil pred 100 leti v Belici pri Osilnici.
Novinar, publicist in prevajalec Janez Stanič je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih vprašanj; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič, tudi prevajalec iz vrste slovanskih jezikov, se je rodil pred 85 leti (1937) v Ljubljani.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov