Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Ožbolt (1922 – 2018) poveljnik odreda v mirovni misiji na Sinaju * Lublanske novice – prvi slovenski časopis * Eden naših najpomembnejših krajinarjev * Prvi dopisnik Dela iz Moskve

Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

Matija Jama velja za enega najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, potem pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila ves čas navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti. Matija Jama se je rodil pred 150 leti (1872) v Ljubljani.

Jože Ožbolt, pred vojno gozdni delavec, se je leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je poveljnik voda in čete v Šercerjevi brigadi, bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. *Posnetek Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Leta 1958 je bil imenovan za poveljnika jugoslovanskega odreda v okviru mirovne misije Organizacije združenih narodov v El Arišu na Sinaju. Pozneje je služboval kot poveljnik divizije, inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih od 1971 do 1981 kot načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. Narodni heroj Jože Ožbolt, ki je bil tudi častni občan Kočevja, se je rodil pred 100 leti v Belici pri Osilnici.

Novinar, publicist in prevajalec Janez Stanič je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih vprašanj; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič, tudi prevajalec iz vrste slovanskih jezikov, se je rodil pred 85 leti (1937) v Ljubljani.