Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut
Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.
Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.
Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut
Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.
Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.
Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov