Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut
Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.
Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.
Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut
Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.
Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.
Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.
Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov