Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 10. januar

10.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut

Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.

Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.

Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.

Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 10. januar

10.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Carl Ghega (1802-1860) je k nam pripeljal prvi vlak * Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov * Neutrudno delo za slepe in slabovidne * Več kot dva tisoč zapisov za glasbenonarodopisni inštitut

Prometni in gradbeni strokovnjak albanskega rodu Carl Ghega je bil eden najpomembnejših načrtovalcev železniškega omrežja v habsburški monarhiji. Rodil se je na današnji dan pred 220 leti v Benetkah. Po izobrazbi je bil doktor matematike in filozofije. Kot vodja gradnje železniškega omrežja po avstrijskih deželah je vodil in nadzoroval tudi gradnjo južne železnice. V štiridesetih in petdesetih letih devetnajstega stoletja je premagal njen najzahtevnejši odsek - prehod čez semmerinški prelaz. S tem se je uvrstil med vodilne strokovnjake za gorske železnice na svetu. Med njegova večja dela sodita leta 1861 zasuti pesniški viadukt in med drugo svetovno vojno porušeni borovniški viadukt. Med študijskim bivanjem v ZDA se je seznanil tudi z gradnjo mostov po sistemu Howe in na ta način je zgradil tudi prvi železniški most čez Dravo v Mariboru. Carl Ghega je 5. maja 1846 osebno pripeljal prvo lokomotivo na slovensko ozemlje.

Vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec se je rodil pred 150. leti v Vitanu pri Središču ob Dravi. Po študiju kmetijstva v Klosterneuburgu pri Dunaju je pri štajerskem deželnem odboru skrbel za ustanavljanje tako imenovanih vzornih trtnih nasadov, trsnic in matičnih nasadov ameriških podlag za pridelovanje cepljenk potrebnih za obnovo po trtni uši opustošenih vinogradov. Kot kasnejši deželni nadzornik je omogočil, da so številni vinogradniki za obnovo svojih vinogradov dobili brezobrestna državna posojila. Po letu 1918 je pomagal ustanoviti vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki je pod njegovim predsedstvom leta 1921 na 1. ljubljanskem velesejmu pripravil odmevno vinarsko razstavo.

Pred 140. leti se je v Kranju rodila učiteljica in ustanoviteljica ustanov za slepe Minka Skaberne. Končala je ljubljansko učiteljišče ter poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za pouk slepih, in ta je zaznamoval njeno nadaljnjo pot. Med prvo svetovno vojno je v okviru društva Dobrodelnost odšla v zavod za slepe v Gradec. Po vrnitvi je začela uresničevati svojo zamisel o ustanovitvi Knjižnice za slepe. Organizirala je šesttedenski tečaj za pisanje in branje braillove pisave. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Braillova knjižnica v Ljubljani, kjer so pod njenim vodstvom prepisovali in izposojali knjige v brajici slepim po vsej Sloveniji. Po Minki Skaberne se imenuje knjižnica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani.

Operne pevke Tončke Marolt se danes spominjamo predvsem kot zbirateljice ljudskih pesmi in plesov. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču leta 1913 je dve leti poučevala, nato pa študirala solopetje in klavir. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom vodjo Folklornega inštituta v Ljubljani in se tudi sama začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Za glasbenonarodopisni inštitut je prispevala približno dva tisoč zapisov, številne pesmi je priredila za glas s spremljavo, plesne melodije pa za razne godčevske sestave. Tako je pripovedovala o svojem terenskem delu. *Posnetek V letih od 1948 do 1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine “France Marolt” in je kot mentorica pomagala pri delu številnih podeželskih plesnih skupin. Tončka Marolt se je rodila leta 1894 v Špitaliču.


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


Stran 41 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov