Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 19. januar

19.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Duhovnik Jože Lampret (1903-1969) verski referent 14. divizije partizanske vojske * Vipavski Križ s cesarskim ukazom postane mesto * Prezgodaj ustavljeni pesnik * Od iredentista do književnika in prevajalca

Vas Vipavski Križ, do leta 1955 Sveti Križ, je eden najlepših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Leži na hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naseljen je bil že v predrimskih časih, mimo je tekla pomembna cesta med antično Aquileio – Oglejem – in Emono – Ljubljano. Prve pisne listine o kraju segajo v 13. stoletje, v obdobje po turškem zavzetju Gorice, ko je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad; pozneje so ga zaradi povečane nevarnosti turških vpadov obdali z obzidjem. Na današnji dan leta 1532 je cesar Ferdinand kraj povzdignil v mesto. Meščani so dobili sodnika, dolžni so bili skrbeti za obzidje ... Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.

Leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette, eden najpomembnejših ustvarjalcev naše moderne. Otroška leta je preživljal na Premu ter v Zagorju, Košani in Pivki; tam je kot učitelj delal njegov oče. Mater je izgubil pri štirih letih, očeta pa pri petnajstih. Po maturi v Novem mestu so ga vpoklicali v vojsko, služil jo je v Trstu in tam zbolel za jetiko. Zaradi bolezni so ga aprila 1899 odpustili, na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in dober mesec pozneje komaj triindvajsetleten umrl v cukrarni. V svojem kratkem življenju je napisal vrsto pesmi, ki sodijo v vrh slovenske poezije. Pri svojem delu je zajemal iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V številnih pesmih je v lahkotnem ritmu opeval kmečko življenje in doživetja iz narave, še več je bilo ljubezenskih pesmi, v katerih so se izmenjavali veselo razposajeni in otožni toni, manj pa pripovednih, v katerih je prenovil epsko-lirični izraz. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »Na trgu«, ki jo je uglasbil Vasilij Mirk, zapel bo Mladinski pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, dirigent je bil Dimitrij Grilj. Posnetek je nastal leta 1976 .*Posnetek Do največjih miselnih globin je segel v sonetih, v katerih je izpovedal svoj življenjski in svetovni nazor in se duhovno najbolj približal evropskemu simbolizmu.

Književnika in prevajalca Vladimirja Levstika so avstrijske oblasti med prvo svetovno vojno internirale kot jugoslovanskega iredentista. Po vojni se je pridružil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že leta 1903, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik – rodil se je leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem – se je uveljavil tudi kot eden najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.

Duhovnik Jože Lampret se je v gimnazijskih letih srečal s socialnimi in političnimi idejami krščanskega socializma in marksizma. Ko je služboval v podeželskih župnijah na Štajerskem, je dobro spoznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter zavzeto pomagal pomoči potrebnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer je služboval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je tam pridružil osvobodilnemu gibanju in dve leti pozneje prišel v Slovenijo. Pridružil se je partizanom in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil leta 1903 v Šoštanju.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 19. januar

19.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Duhovnik Jože Lampret (1903-1969) verski referent 14. divizije partizanske vojske * Vipavski Križ s cesarskim ukazom postane mesto * Prezgodaj ustavljeni pesnik * Od iredentista do književnika in prevajalca

Vas Vipavski Križ, do leta 1955 Sveti Križ, je eden najlepših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Leži na hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naseljen je bil že v predrimskih časih, mimo je tekla pomembna cesta med antično Aquileio – Oglejem – in Emono – Ljubljano. Prve pisne listine o kraju segajo v 13. stoletje, v obdobje po turškem zavzetju Gorice, ko je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad; pozneje so ga zaradi povečane nevarnosti turških vpadov obdali z obzidjem. Na današnji dan leta 1532 je cesar Ferdinand kraj povzdignil v mesto. Meščani so dobili sodnika, dolžni so bili skrbeti za obzidje ... Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.

Leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette, eden najpomembnejših ustvarjalcev naše moderne. Otroška leta je preživljal na Premu ter v Zagorju, Košani in Pivki; tam je kot učitelj delal njegov oče. Mater je izgubil pri štirih letih, očeta pa pri petnajstih. Po maturi v Novem mestu so ga vpoklicali v vojsko, služil jo je v Trstu in tam zbolel za jetiko. Zaradi bolezni so ga aprila 1899 odpustili, na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in dober mesec pozneje komaj triindvajsetleten umrl v cukrarni. V svojem kratkem življenju je napisal vrsto pesmi, ki sodijo v vrh slovenske poezije. Pri svojem delu je zajemal iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V številnih pesmih je v lahkotnem ritmu opeval kmečko življenje in doživetja iz narave, še več je bilo ljubezenskih pesmi, v katerih so se izmenjavali veselo razposajeni in otožni toni, manj pa pripovednih, v katerih je prenovil epsko-lirični izraz. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »Na trgu«, ki jo je uglasbil Vasilij Mirk, zapel bo Mladinski pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, dirigent je bil Dimitrij Grilj. Posnetek je nastal leta 1976 .*Posnetek Do največjih miselnih globin je segel v sonetih, v katerih je izpovedal svoj življenjski in svetovni nazor in se duhovno najbolj približal evropskemu simbolizmu.

Književnika in prevajalca Vladimirja Levstika so avstrijske oblasti med prvo svetovno vojno internirale kot jugoslovanskega iredentista. Po vojni se je pridružil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že leta 1903, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik – rodil se je leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem – se je uveljavil tudi kot eden najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.

Duhovnik Jože Lampret se je v gimnazijskih letih srečal s socialnimi in političnimi idejami krščanskega socializma in marksizma. Ko je služboval v podeželskih župnijah na Štajerskem, je dobro spoznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter zavzeto pomagal pomoči potrebnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer je služboval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je tam pridružil osvobodilnemu gibanju in dve leti pozneje prišel v Slovenijo. Pridružil se je partizanom in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil leta 1903 v Šoštanju.


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov