Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Rihard Klemen (1902-1998) prvi učitelj encimologije na Univerzi v Ljubljani * Ziljska podružnica SPD * Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo * »Prva dama slovenske literarne zgodovine«

Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat z veliko vnemo ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi njihovi rojaki iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo po njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.

Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del, pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Za sestavljanje bibliografij je potrebno zelo veliko dela in natančnosti. Štefka Bulovec je postavila temelje tekoči slovenski bibliografiji, popisu vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Pisala je tudi pesmi – njeno zbirko Sličice je mogoče najti v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.

Kemik in biokemik Rihard Klemen velja za prvega učitelja encimologije na univerzi v Ljubljani. Po maturi je na Tehniški fakulteti študiral kemijo in leta 1925 postal osmi diplomant kemije na ljubljanski univerzi. Po odsluženju vojaškega roka je za kratek čas postal asistent pri svojem mentorju dr. Maksu Samcu, univerza je namreč zašla v hude finančne težave, zato si je našel delo v tovarni sladkorja v Belem Manastirju. Pozneje je kot pomožni učitelj kemije služboval v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in se leta 1930 vrnil na ljubljansko univerzo, doktoriral in bil nato imenovan za docenta za področje kemijske tehnologije. Vmes se je izpopolnjeval iz encimologije na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in pozneje v Ljubljani prevzel zahtevne pedagoške obveznosti. Konec leta 1941 je zaprosil za razrešitev zaradi preselitve na Dunaj in nadaljeval delo na inštitutu za anorgansko in analizno kemijo tamkajšnje tehniške visoke šole. Raziskoval je značilnosti gline in skupaj z mentorjem Ulrichom Hofmannom opisal pojav, ki se danes imenuje Hofmann-Klemnov efekt. Ugotovila sta, da se pri segrevanju gline v prisotnosti litija izgubita njena sposobnost nabrekanja in ionsko izmenjevalne lastnosti. Ta ugotovitev je njegovo najbolj citirano delo. Pozneje je deloval na področju analizne kemije ter biokemijske in živilske tehnologije. Kemik Rihard Klemen se je rodil pred 120 leti (1902) v družini kočevarskih korenin v Črmošnjicah.

Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je leta 1938 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike. Najprej se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. *Posnetek Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Boršnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.