Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Matija Vertovec in Vinoreja * Minister v kraljevi in povojni vladi * Novele iz vsakdanjih okolij * 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem

Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajalo kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku piše:
»Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.«
Matija Vertovec sodi med najpomembnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.

Poznejši politik Franc Snoj je moral predčasno končati gimnazijsko izobraževanje in se kot najstarejši otrok vrniti domov, ko je bil njegov oče ob začetku prve svetovne vojne mobiliziran. Pozneje je deloval v mladinskih organizacijah ter končal zadružno šolo. Leta 1938 je bil v ljutomerskem okraju na listi jugoslovanske radikalne zajednice izvoljen za poslanca v narodni skupščini v Beogradu. Takoj je postal minister brez listnice. To delo je opravljal leto dni. Ob napadu na Jugoslavijo je bil spet imenovan za ministra v kraljevi begunski vladi. Skozi Palestino in čez Afriko je prišel v ZDA s skupino ministrov, ki so zastopali Jugoslavijo v Ameriki. Vseskozi je propagiral osvoboditev in obnovo Jugoslavije in pravičnejšo določitev meja Slovenije. Zaradi velike neenotnosti in pogostih menjav sestave begunskih vlad od konca leta 1942 ni bil več minister v kraljevi vladi. Odšel je v London in z nekaterimi somišljeniki nadaljeval delo. Avgusta 1944 je odšel na osvobojeno ozemlje v Sloveniji, od tam pa je poskušal s pozivi prepričati domobrance, naj prestopijo na partizansko stran in se uprejo okupatorju. Po vojni je postal minister v prvi slovenski vladi. Z nekaterimi somišljeniki je skušal organizirati politično opozicijo absolutno vladajoči komunistični partiji. Leta 1947 je bil aretiran, obtožen vohunskega delovanja in dejavnosti proti obstoječi oblasti ter na Nagodetovem procesu obsojen na sedem let zapora. Po štirih letih je bil izpuščen. Politik Franc Snoj se je rodil pred 120-imi leti (1902.) v Toplicah pri Zagorju ob Savi.

Pisatelj Smiljan Rozman se je rodil leta 1927 v Celju. Z družino se je kmalu preselil v Maribor. Med drugo svetovno vojno so jih izselili v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni je v Mariboru končal učiteljišče, nato pa študiral psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. *Posnetek Med služenjem vojaščine so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma ter ga obsodili na dve leti in pol zapora, vendar je v njem prebil le poldrugo leto. Učiteljskega poklica ni smel več opravljati. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pisal je tudi radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval je scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Smiljan Rozman je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado.

Gledališka igralka Vera Per je študirala na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.