Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec in Vinoreja * Minister v kraljevi in povojni vladi * Novele iz vsakdanjih okolij * 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajalo kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku piše:
»Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.«
Matija Vertovec sodi med najpomembnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Poznejši politik Franc Snoj je moral predčasno končati gimnazijsko izobraževanje in se kot najstarejši otrok vrniti domov, ko je bil njegov oče ob začetku prve svetovne vojne mobiliziran. Pozneje je deloval v mladinskih organizacijah ter končal zadružno šolo. Leta 1938 je bil v ljutomerskem okraju na listi jugoslovanske radikalne zajednice izvoljen za poslanca v narodni skupščini v Beogradu. Takoj je postal minister brez listnice. To delo je opravljal leto dni. Ob napadu na Jugoslavijo je bil spet imenovan za ministra v kraljevi begunski vladi. Skozi Palestino in čez Afriko je prišel v ZDA s skupino ministrov, ki so zastopali Jugoslavijo v Ameriki. Vseskozi je propagiral osvoboditev in obnovo Jugoslavije in pravičnejšo določitev meja Slovenije. Zaradi velike neenotnosti in pogostih menjav sestave begunskih vlad od konca leta 1942 ni bil več minister v kraljevi vladi. Odšel je v London in z nekaterimi somišljeniki nadaljeval delo. Avgusta 1944 je odšel na osvobojeno ozemlje v Sloveniji, od tam pa je poskušal s pozivi prepričati domobrance, naj prestopijo na partizansko stran in se uprejo okupatorju. Po vojni je postal minister v prvi slovenski vladi. Z nekaterimi somišljeniki je skušal organizirati politično opozicijo absolutno vladajoči komunistični partiji. Leta 1947 je bil aretiran, obtožen vohunskega delovanja in dejavnosti proti obstoječi oblasti ter na Nagodetovem procesu obsojen na sedem let zapora. Po štirih letih je bil izpuščen. Politik Franc Snoj se je rodil pred 120-imi leti (1902.) v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Pisatelj Smiljan Rozman se je rodil leta 1927 v Celju. Z družino se je kmalu preselil v Maribor. Med drugo svetovno vojno so jih izselili v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni je v Mariboru končal učiteljišče, nato pa študiral psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. *Posnetek Med služenjem vojaščine so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma ter ga obsodili na dve leti in pol zapora, vendar je v njem prebil le poldrugo leto. Učiteljskega poklica ni smel več opravljati. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pisal je tudi radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval je scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Smiljan Rozman je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Vertovec in Vinoreja * Minister v kraljevi in povojni vladi * Novele iz vsakdanjih okolij * 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem
Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajalo kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšlo v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti, ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo. V prvem poglavju z naslovom Od mnogoterosti vinskih tert na začetku piše:
»Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je narmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet.«
Matija Vertovec sodi med najpomembnejše slovenske strokovne pisce 19. stoletja. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval, naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.
Poznejši politik Franc Snoj je moral predčasno končati gimnazijsko izobraževanje in se kot najstarejši otrok vrniti domov, ko je bil njegov oče ob začetku prve svetovne vojne mobiliziran. Pozneje je deloval v mladinskih organizacijah ter končal zadružno šolo. Leta 1938 je bil v ljutomerskem okraju na listi jugoslovanske radikalne zajednice izvoljen za poslanca v narodni skupščini v Beogradu. Takoj je postal minister brez listnice. To delo je opravljal leto dni. Ob napadu na Jugoslavijo je bil spet imenovan za ministra v kraljevi begunski vladi. Skozi Palestino in čez Afriko je prišel v ZDA s skupino ministrov, ki so zastopali Jugoslavijo v Ameriki. Vseskozi je propagiral osvoboditev in obnovo Jugoslavije in pravičnejšo določitev meja Slovenije. Zaradi velike neenotnosti in pogostih menjav sestave begunskih vlad od konca leta 1942 ni bil več minister v kraljevi vladi. Odšel je v London in z nekaterimi somišljeniki nadaljeval delo. Avgusta 1944 je odšel na osvobojeno ozemlje v Sloveniji, od tam pa je poskušal s pozivi prepričati domobrance, naj prestopijo na partizansko stran in se uprejo okupatorju. Po vojni je postal minister v prvi slovenski vladi. Z nekaterimi somišljeniki je skušal organizirati politično opozicijo absolutno vladajoči komunistični partiji. Leta 1947 je bil aretiran, obtožen vohunskega delovanja in dejavnosti proti obstoječi oblasti ter na Nagodetovem procesu obsojen na sedem let zapora. Po štirih letih je bil izpuščen. Politik Franc Snoj se je rodil pred 120-imi leti (1902.) v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Pisatelj Smiljan Rozman se je rodil leta 1927 v Celju. Z družino se je kmalu preselil v Maribor. Med drugo svetovno vojno so jih izselili v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni je v Mariboru končal učiteljišče, nato pa študiral psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. *Posnetek Med služenjem vojaščine so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma ter ga obsodili na dve leti in pol zapora, vendar je v njem prebil le poldrugo leto. Učiteljskega poklica ni smel več opravljati. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pisal je tudi radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval je scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Smiljan Rozman je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado.
Gledališka igralka Vera Per je študirala na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov