Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ignacij Orožen Zgodovinar Celja in lavantinske škofije * Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini * Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem * Filmski režiser in njegov »Ples v dežju«

Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Orožnu zaradi bolezni ni uspelo dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.

V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”

V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v različnih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izhajal iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Je leta 1975 povedal o začetkih svojega pesništva. Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je njegova poezija »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.

Leta 1929 se je v Kranju rodil filmski režiser Boštjan Hladnik. Uveljavil se je že kot režiser ljubiteljskih kratkih filmov. Leta 1957 se je po diplomi na takratni akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani preselil v Pariz in delal kot vajenec pri znanih francoskih režiserjih, tudi pri Claudu Chabrolu. Hladnikovi filmi iz 60-ih let so pomembno zaznamovali slovensko kinematografijo, iz Pariza je "prinesel" tudi novovalovske prvine in velja za pionirja slovenskega modernističnega filma. Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film vseh časov.