Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignacij Orožen Zgodovinar Celja in lavantinske škofije * Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini * Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem * Filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Orožnu zaradi bolezni ni uspelo dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.
V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”
V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v različnih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izhajal iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Je leta 1975 povedal o začetkih svojega pesništva. Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je njegova poezija »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.
Leta 1929 se je v Kranju rodil filmski režiser Boštjan Hladnik. Uveljavil se je že kot režiser ljubiteljskih kratkih filmov. Leta 1957 se je po diplomi na takratni akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani preselil v Pariz in delal kot vajenec pri znanih francoskih režiserjih, tudi pri Claudu Chabrolu. Hladnikovi filmi iz 60-ih let so pomembno zaznamovali slovensko kinematografijo, iz Pariza je "prinesel" tudi novovalovske prvine in velja za pionirja slovenskega modernističnega filma. Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film vseh časov.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignacij Orožen Zgodovinar Celja in lavantinske škofije * Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini * Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem * Filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Orožnu zaradi bolezni ni uspelo dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.
V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”
V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v različnih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izhajal iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Je leta 1975 povedal o začetkih svojega pesništva. Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je njegova poezija »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.
Leta 1929 se je v Kranju rodil filmski režiser Boštjan Hladnik. Uveljavil se je že kot režiser ljubiteljskih kratkih filmov. Leta 1957 se je po diplomi na takratni akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani preselil v Pariz in delal kot vajenec pri znanih francoskih režiserjih, tudi pri Claudu Chabrolu. Hladnikovi filmi iz 60-ih let so pomembno zaznamovali slovensko kinematografijo, iz Pariza je "prinesel" tudi novovalovske prvine in velja za pionirja slovenskega modernističnega filma. Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film vseh časov.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov