Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignacij Orožen Zgodovinar Celja in lavantinske škofije * Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini * Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem * Filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Orožnu zaradi bolezni ni uspelo dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.
V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”
V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v različnih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izhajal iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Je leta 1975 povedal o začetkih svojega pesništva. Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je njegova poezija »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.
Leta 1929 se je v Kranju rodil filmski režiser Boštjan Hladnik. Uveljavil se je že kot režiser ljubiteljskih kratkih filmov. Leta 1957 se je po diplomi na takratni akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani preselil v Pariz in delal kot vajenec pri znanih francoskih režiserjih, tudi pri Claudu Chabrolu. Hladnikovi filmi iz 60-ih let so pomembno zaznamovali slovensko kinematografijo, iz Pariza je "prinesel" tudi novovalovske prvine in velja za pionirja slovenskega modernističnega filma. Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film vseh časov.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ignacij Orožen Zgodovinar Celja in lavantinske škofije * Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini * Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem * Filmski režiser in njegov »Ples v dežju«
Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Orožnu zaradi bolezni ni uspelo dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.
V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”
V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v različnih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izhajal iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Je leta 1975 povedal o začetkih svojega pesništva. Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je njegova poezija »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.
Leta 1929 se je v Kranju rodil filmski režiser Boštjan Hladnik. Uveljavil se je že kot režiser ljubiteljskih kratkih filmov. Leta 1957 se je po diplomi na takratni akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani preselil v Pariz in delal kot vajenec pri znanih francoskih režiserjih, tudi pri Claudu Chabrolu. Hladnikovi filmi iz 60-ih let so pomembno zaznamovali slovensko kinematografijo, iz Pariza je "prinesel" tudi novovalovske prvine in velja za pionirja slovenskega modernističnega filma. Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film vseh časov.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov