Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 6. februar

06.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko * Uveljavljena oblikovalka Cankarjevih likov * 90 knjižnih naslovov prevajalskega opusa * Snovalec in dolgoletni urednik televizijske oddaje Odmevi

Gledališka igralka Polonca Juvan je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in je tej ustanovi ostala zvesta vse do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonca Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh. Rodila se je leta 1884 v Mengšu.

Prevajalec Vital Klabus je bil pripadnik tako imenovane kritične generacije. Po ukinitvi revije Besede je bil eden izmed snovalcev Revije 57, pri kateri je bil tudi odgovorni urednik za publicistični del. Ob njeni ukinitvi je deset dni preživel v zaporu. Delo v uredniškem odboru je nadaljeval pri Perspektivah. Leta 1962 se je kot urednik zaposlil pri Državni založbi Slovenije. Literarnokritične dejavnosti se je znova lotil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je pisal predvsem o slovenskem jeziku, književnosti, prevajanju in založništvu. Njegov prevajalski opus obsega več kot 90 knjižnih del. Največ je prevajal iz francoščine. V zbirki Nobelovci so izšli Pingvinski otok Anatola Francea, Sartrov roman V zrelih letih in dela Andreja Gida. Iz nemščine je med drugim poslovenil več del Maxa Frischa, Hessejev roman Demian ter Kästnerjeve pripovedi. Prevajal je tudi iz angleščine. Med prevodi so številna strokovna dela, zlasti s področij zgodovine in literarne vede. Za prevajalsko delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado, med letoma 1969 in 1973 pa je bil tudi predsednik Društva književnih prevajalcev Slovenije. Vital Klabus se je rodil pred devetdesetimi leti (1932) v Škofji Loki.

14. divizija slovenske partizanske vojske je v noči s 6. na 7. februar 1944 po enomesečnem pohodu okoli Zagreba pri Sedlarjevem prešla Sotlo. S prehodom 1.025-ih slovenskih partizanov čez Sotlo je na ozemlje razširjenega Hitlerjevega rajha stopila prva operativna vojaška enota iz sestava protinacistične koalicije. Divizijo je takoj začela zasledovati in napadati številčno trikrat močnejša nemška vojska, še bolj pa so jo izčrpavale zima, lakota in utrujenost. Štirinajsta je utrpela hude izgube, saj je ostala brez tretjine borcev, poleg tega pa je približno 200 ranjenih in bolnih zaupala domačijam in partizanskim bolnišnicam na Štajerskem. Kljub nasprotnemu nemškemu zatrjevanju pa ob koncu ofenzive, 26. februarja 1944, ni bila uničena. Še vedno je štela 440 sicer prezeblih in izčrpanih, a za boj sposobnih partizanov. In prav ti so skupaj z borci obeh štajerskih brigad ter drugih enot v naslednjih mesecih sestavljali srce in okostje množičnega narodnoosvobodilnega gibanja na slovenskem Štajerskem.

Novinar in urednik Vlado Krejač je pri devetnajstih letih je začel delati kot novinar v naši radijski hiši, pozneje pa se je zapisal televiziji. V svoji dolgoletni karieri v današnji RTV Slovenija je bil med drugim sedem let dopisnik iz Nove Gorice, voditelj TV-dnevnika, urednik notranjepolitičnega uredništva TV Slovenija in zadnja štiri leta pred razpadom Jugoslavije dopisnik iz Beograda. Po vrnitvi se je za nekaj časa novinarsko in uredniško ustalil v mariborskem televizijskem studiu, tam bil aktiven v obdobju vojne za Slovenijo, pozneje pa se je vrnil v Ljubljano ter postal del ekipe, ki je leta 1997 zasnovala televizijsko oddajo Odmevi. Vrsto let je bil tudi njen urednik, z dveletno prekinitvijo v obdobju, ko je bil odgovorni urednik Radia Maribor. *Posnetek Bil je tudi eden izmed ustanovnih članov in dolgoletni predsednik društva novinarjev športnikov, ki je vključeno v mednarodno združenje novinarjev smučarjev. Novinar in urednik Vlado Krejač, ki je v okviru RTV-hiše deloval skoraj 45 let, se je rodil v Mariboru – na današnji dan pred 70-imi leti (1952).


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 6. februar

06.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko * Uveljavljena oblikovalka Cankarjevih likov * 90 knjižnih naslovov prevajalskega opusa * Snovalec in dolgoletni urednik televizijske oddaje Odmevi

Gledališka igralka Polonca Juvan je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in je tej ustanovi ostala zvesta vse do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonca Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh. Rodila se je leta 1884 v Mengšu.

Prevajalec Vital Klabus je bil pripadnik tako imenovane kritične generacije. Po ukinitvi revije Besede je bil eden izmed snovalcev Revije 57, pri kateri je bil tudi odgovorni urednik za publicistični del. Ob njeni ukinitvi je deset dni preživel v zaporu. Delo v uredniškem odboru je nadaljeval pri Perspektivah. Leta 1962 se je kot urednik zaposlil pri Državni založbi Slovenije. Literarnokritične dejavnosti se je znova lotil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je pisal predvsem o slovenskem jeziku, književnosti, prevajanju in založništvu. Njegov prevajalski opus obsega več kot 90 knjižnih del. Največ je prevajal iz francoščine. V zbirki Nobelovci so izšli Pingvinski otok Anatola Francea, Sartrov roman V zrelih letih in dela Andreja Gida. Iz nemščine je med drugim poslovenil več del Maxa Frischa, Hessejev roman Demian ter Kästnerjeve pripovedi. Prevajal je tudi iz angleščine. Med prevodi so številna strokovna dela, zlasti s področij zgodovine in literarne vede. Za prevajalsko delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado, med letoma 1969 in 1973 pa je bil tudi predsednik Društva književnih prevajalcev Slovenije. Vital Klabus se je rodil pred devetdesetimi leti (1932) v Škofji Loki.

14. divizija slovenske partizanske vojske je v noči s 6. na 7. februar 1944 po enomesečnem pohodu okoli Zagreba pri Sedlarjevem prešla Sotlo. S prehodom 1.025-ih slovenskih partizanov čez Sotlo je na ozemlje razširjenega Hitlerjevega rajha stopila prva operativna vojaška enota iz sestava protinacistične koalicije. Divizijo je takoj začela zasledovati in napadati številčno trikrat močnejša nemška vojska, še bolj pa so jo izčrpavale zima, lakota in utrujenost. Štirinajsta je utrpela hude izgube, saj je ostala brez tretjine borcev, poleg tega pa je približno 200 ranjenih in bolnih zaupala domačijam in partizanskim bolnišnicam na Štajerskem. Kljub nasprotnemu nemškemu zatrjevanju pa ob koncu ofenzive, 26. februarja 1944, ni bila uničena. Še vedno je štela 440 sicer prezeblih in izčrpanih, a za boj sposobnih partizanov. In prav ti so skupaj z borci obeh štajerskih brigad ter drugih enot v naslednjih mesecih sestavljali srce in okostje množičnega narodnoosvobodilnega gibanja na slovenskem Štajerskem.

Novinar in urednik Vlado Krejač je pri devetnajstih letih je začel delati kot novinar v naši radijski hiši, pozneje pa se je zapisal televiziji. V svoji dolgoletni karieri v današnji RTV Slovenija je bil med drugim sedem let dopisnik iz Nove Gorice, voditelj TV-dnevnika, urednik notranjepolitičnega uredništva TV Slovenija in zadnja štiri leta pred razpadom Jugoslavije dopisnik iz Beograda. Po vrnitvi se je za nekaj časa novinarsko in uredniško ustalil v mariborskem televizijskem studiu, tam bil aktiven v obdobju vojne za Slovenijo, pozneje pa se je vrnil v Ljubljano ter postal del ekipe, ki je leta 1997 zasnovala televizijsko oddajo Odmevi. Vrsto let je bil tudi njen urednik, z dveletno prekinitvijo v obdobju, ko je bil odgovorni urednik Radia Maribor. *Posnetek Bil je tudi eden izmed ustanovnih članov in dolgoletni predsednik društva novinarjev športnikov, ki je vključeno v mednarodno združenje novinarjev smučarjev. Novinar in urednik Vlado Krejač, ki je v okviru RTV-hiše deloval skoraj 45 let, se je rodil v Mariboru – na današnji dan pred 70-imi leti (1952).


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


Stran 39 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov