Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 8. februar

08.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski olimpijci pred 30. leti prvič pod zastavo samostojne države * Kako bit όčeš poet …* Cesarski prstan za dijaka iz Slovenskih goric * Naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja

Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je za kulturni praznik prvega februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na nasvet Čopa začel uvajati romanske pesniške oblike, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl. Vse o njegovi umetniški veličini pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki pravi:
To, kar je za Angleže Shakespeare, za Francoze Racine, za Italijane Dante, za Nemce Goethe, za Ruse Puškin, za Poljake Mickiewicz – to je za Slovence Preširen.
France Prešeren je opravil zgodovinsko prelomno dejanje z uveljavljanjem slovenskega jezika in zahtevo po politični enakopravnosti Slovencev med drugimi narodi, postavil pa je tudi temelj misli o slovenski državnosti ...

Osmega februarja 1886 je na dunajski univerzi iz germanistike kot glavnega ter slavistike kot stranskega predmeta promoviral Matija Murko, po rodu iz Drstelje v Slovenskih goricah. Kot odličen dijak in študent je imel Murko pravico zahtevati promocijo – sub auspiciis imperatoris – pod nadzorom cesarja in je ob tem iz njegovih rok prejel tudi prstan s cesarsko krono in incialkami Franca Jožefa 1. Prstan je bil izdelan iz diamantnih drobcev s štirinajstimi velikimi briljanti v zlatem okviru. Matija Murko je pozneje postal redni profesor za južnoslovanske jezike in književnost na Karlovi univerzi v Pragi, pozneje tudi prvi predstojnik Južnoslovanskega seminarja na Filozofski fakulteti Karlove univerze in pred 100 leti (1922) predstojnik celotnega Slovanskega seminarja. Na posamezne oddelke mu je uspelo pritegniti najboljše evropske profesorje slovanskih filologij tedanje dobe. Leta 1909 mu je Karlova univerza podelila častni doktorat. Od leta 1913 je bil dopisni član Češke akademije znanosti, od leta 1940 pa tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1951 je postal častni doktor ljubljanske univerze.

V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše:
"Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.«
Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.

Današnji dan pred 30 leti je bil za Slovenijo nekaj posebnega. Začele so se 16. zimske olimpijske igre v Albertvillu v Franciji, na njih pa je prvič pod zastavo samostojne Slovenije nastopila tudi naša reprezentanca. Tako je tisti trenutek neponovljivo ujel radijski reporter Franci Pavšer ... *Posnetek
Slovenci v Albertvillu nismo posegli po samem vrhu. Smučarji skakalci so na ekipni tekmi zasedli 6. mesto, Franci Petek pa je bil osmi na veliki skakalnici. Nataša Bokal je v kombinaciji končala na 7. mestu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 8. februar

08.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski olimpijci pred 30. leti prvič pod zastavo samostojne države * Kako bit όčeš poet …* Cesarski prstan za dijaka iz Slovenskih goric * Naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja

Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je za kulturni praznik prvega februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na nasvet Čopa začel uvajati romanske pesniške oblike, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl. Vse o njegovi umetniški veličini pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki pravi:
To, kar je za Angleže Shakespeare, za Francoze Racine, za Italijane Dante, za Nemce Goethe, za Ruse Puškin, za Poljake Mickiewicz – to je za Slovence Preširen.
France Prešeren je opravil zgodovinsko prelomno dejanje z uveljavljanjem slovenskega jezika in zahtevo po politični enakopravnosti Slovencev med drugimi narodi, postavil pa je tudi temelj misli o slovenski državnosti ...

Osmega februarja 1886 je na dunajski univerzi iz germanistike kot glavnega ter slavistike kot stranskega predmeta promoviral Matija Murko, po rodu iz Drstelje v Slovenskih goricah. Kot odličen dijak in študent je imel Murko pravico zahtevati promocijo – sub auspiciis imperatoris – pod nadzorom cesarja in je ob tem iz njegovih rok prejel tudi prstan s cesarsko krono in incialkami Franca Jožefa 1. Prstan je bil izdelan iz diamantnih drobcev s štirinajstimi velikimi briljanti v zlatem okviru. Matija Murko je pozneje postal redni profesor za južnoslovanske jezike in književnost na Karlovi univerzi v Pragi, pozneje tudi prvi predstojnik Južnoslovanskega seminarja na Filozofski fakulteti Karlove univerze in pred 100 leti (1922) predstojnik celotnega Slovanskega seminarja. Na posamezne oddelke mu je uspelo pritegniti najboljše evropske profesorje slovanskih filologij tedanje dobe. Leta 1909 mu je Karlova univerza podelila častni doktorat. Od leta 1913 je bil dopisni član Češke akademije znanosti, od leta 1940 pa tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1951 je postal častni doktor ljubljanske univerze.

V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše:
"Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.«
Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.

Današnji dan pred 30 leti je bil za Slovenijo nekaj posebnega. Začele so se 16. zimske olimpijske igre v Albertvillu v Franciji, na njih pa je prvič pod zastavo samostojne Slovenije nastopila tudi naša reprezentanca. Tako je tisti trenutek neponovljivo ujel radijski reporter Franci Pavšer ... *Posnetek
Slovenci v Albertvillu nismo posegli po samem vrhu. Smučarji skakalci so na ekipni tekmi zasedli 6. mesto, Franci Petek pa je bil osmi na veliki skakalnici. Nataša Bokal je v kombinaciji končala na 7. mestu.


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov