Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Aparnik (1872 -1954) znameniti kamniški fotograf * Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame * Koroški duhovnik in gospodarski organizator * Zavezniške bombe uničile bogastvo Potočke zijalke

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, potem pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pod njegovim vodstvom so odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološki inštitut, nekaj pozneje pa še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

Koroški duhovnik Valentin Podgorc je bil med drugim tudi zadružni in politični delavec ter tajnik in častni predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu. Po ljudski šoli v Velikovcu ter gimnaziji in bogoslovju v Celovcu se je nekaj mesecev v Nemčiji posvečal socialnim študijam. Kot kaplan je deloval v Pliberku in na Višarjah, bil potem prefekt v Marijanišču in od leta 1907 do 1920 tajnik Mohorjeve družbe. V okviru svojega gospodarskega delovanja je vodil zadrugo v Sinči vasi, bil načelnik posojilnice v Celovcu in član deželnega kulturnega sveta. Po spoznanjih nemškega duhovnika in vodnega terapevta Sebastiana Kneippa je sestavil knjigo Domači zdravnik, njegovo delo pa je tudi knjiga, ki je brez imena pisca izšla leta 1937 kot poziv prosvetne zveze nemškim sodeželanom, naj se dajo Slovencem narodnostne pravice, kot jim gredo. Duhovnik in organizator Valentin Podgorc se je rodil leta 1867 pri Sveti Neži pri Velikovcu.

Franc Apárnik se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, tedaj lastnika največjega slovenskega zasebnega muzeja na Dunaju, učil fotografske obrti. Po dveh letih je dobil mojstrsko diplomo in postal tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem Kamniku je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”. Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil pred 150 leti (1872) v Kamniku.

Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih povzročili več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. Zgodaj popoldne – na valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V napadu je bil zadet celjski muzej in uničena je bila zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.