Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 14. februar

14.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Aparnik (1872 -1954) znameniti kamniški fotograf * Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame * Koroški duhovnik in gospodarski organizator * Zavezniške bombe uničile bogastvo Potočke zijalke

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, potem pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pod njegovim vodstvom so odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološki inštitut, nekaj pozneje pa še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

Koroški duhovnik Valentin Podgorc je bil med drugim tudi zadružni in politični delavec ter tajnik in častni predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu. Po ljudski šoli v Velikovcu ter gimnaziji in bogoslovju v Celovcu se je nekaj mesecev v Nemčiji posvečal socialnim študijam. Kot kaplan je deloval v Pliberku in na Višarjah, bil potem prefekt v Marijanišču in od leta 1907 do 1920 tajnik Mohorjeve družbe. V okviru svojega gospodarskega delovanja je vodil zadrugo v Sinči vasi, bil načelnik posojilnice v Celovcu in član deželnega kulturnega sveta. Po spoznanjih nemškega duhovnika in vodnega terapevta Sebastiana Kneippa je sestavil knjigo Domači zdravnik, njegovo delo pa je tudi knjiga, ki je brez imena pisca izšla leta 1937 kot poziv prosvetne zveze nemškim sodeželanom, naj se dajo Slovencem narodnostne pravice, kot jim gredo. Duhovnik in organizator Valentin Podgorc se je rodil leta 1867 pri Sveti Neži pri Velikovcu.

Franc Apárnik se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, tedaj lastnika največjega slovenskega zasebnega muzeja na Dunaju, učil fotografske obrti. Po dveh letih je dobil mojstrsko diplomo in postal tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem Kamniku je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”. Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil pred 150 leti (1872) v Kamniku.

Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih povzročili več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. Zgodaj popoldne – na valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V napadu je bil zadet celjski muzej in uničena je bila zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 14. februar

14.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Aparnik (1872 -1954) znameniti kamniški fotograf * Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame * Koroški duhovnik in gospodarski organizator * Zavezniške bombe uničile bogastvo Potočke zijalke

Speleolog in krasoslovec Ivan Andrej Perko je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, potem pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame. Pod njegovim vodstvom so odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološki inštitut, nekaj pozneje pa še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Volóskem na Hrvaškem.

Koroški duhovnik Valentin Podgorc je bil med drugim tudi zadružni in politični delavec ter tajnik in častni predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu. Po ljudski šoli v Velikovcu ter gimnaziji in bogoslovju v Celovcu se je nekaj mesecev v Nemčiji posvečal socialnim študijam. Kot kaplan je deloval v Pliberku in na Višarjah, bil potem prefekt v Marijanišču in od leta 1907 do 1920 tajnik Mohorjeve družbe. V okviru svojega gospodarskega delovanja je vodil zadrugo v Sinči vasi, bil načelnik posojilnice v Celovcu in član deželnega kulturnega sveta. Po spoznanjih nemškega duhovnika in vodnega terapevta Sebastiana Kneippa je sestavil knjigo Domači zdravnik, njegovo delo pa je tudi knjiga, ki je brez imena pisca izšla leta 1937 kot poziv prosvetne zveze nemškim sodeželanom, naj se dajo Slovencem narodnostne pravice, kot jim gredo. Duhovnik in organizator Valentin Podgorc se je rodil leta 1867 pri Sveti Neži pri Velikovcu.

Franc Apárnik se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, tedaj lastnika največjega slovenskega zasebnega muzeja na Dunaju, učil fotografske obrti. Po dveh letih je dobil mojstrsko diplomo in postal tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem Kamniku je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”. Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil pred 150 leti (1872) v Kamniku.

Celje je od novembra 1944 do aprila 1945 doživelo 16 angloameriških letalskih napadov, ki so po nepopolnih podatkih povzročili več kot 80 žrtev, povzročili pa so tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo sredi februarja 1945. Zgodaj popoldne – na valentinovo – je 21 letal zasulo središče Celja s 158-imi bombami. Cilj napada so bili železniška povezava Maribor–Celje–Zidani most ter bližnji industrijski objekti. Popolnoma uničenih je bilo 22, poškodovanih pa 116 hiš. V napadu je bil zadet celjski muzej in uničena je bila zbirka arheoloških najdb iz Potočke zijalke, med njimi 150 ohranjenih lobanj jamskega medveda in drugi predmeti, ki jih je izkopal arheolog Srečko Brodar s sodelavci.


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 2 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov