Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Aleksander Kostnapfel (1922-1987) inovator v strojništvu * Pravnik in skladatelj * Sodelavec pri nastajanju osnovne geološke karte Jugoslavije * V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije

Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Slišali bomo odlomek opere Ksenija, Viktorja Parme iz leta 1905, ki je najstarejši ohranjeni posnetek kakega radijskega prenosa *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko in nato dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.

Strojnik Aleksander Kostnapfel je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu. Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1922) v Ljubljani.

Geolog Stanko Buser je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. *Posnetek V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbenopolitičnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je pred 90. leti (1932) v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.

20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da obstaja le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagal sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialističen federativne republike Jugoslavije, v ustavnopravnem smislu pa je to pomenilo ločitev od zvezne države.