Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Aleksander Kostnapfel (1922-1987) inovator v strojništvu * Pravnik in skladatelj * Sodelavec pri nastajanju osnovne geološke karte Jugoslavije * V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Slišali bomo odlomek opere Ksenija, Viktorja Parme iz leta 1905, ki je najstarejši ohranjeni posnetek kakega radijskega prenosa *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko in nato dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Strojnik Aleksander Kostnapfel je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu. Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1922) v Ljubljani.
Geolog Stanko Buser je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. *Posnetek V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbenopolitičnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je pred 90. leti (1932) v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da obstaja le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagal sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialističen federativne republike Jugoslavije, v ustavnopravnem smislu pa je to pomenilo ločitev od zvezne države.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Aleksander Kostnapfel (1922-1987) inovator v strojništvu * Pravnik in skladatelj * Sodelavec pri nastajanju osnovne geološke karte Jugoslavije * V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije
Leta 1858 se je v Trstu rodil pravnik in skladatelj Viktor Parma. Zlagal je opere, operete in skladbe lahkotnega značaja. Med operami sta najbolj znani Urh, grof Celjski in Zlatorog. Glasba ga je pritegnila že v otroštvu, pozneje pa se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal, med drugim je na tamkajšnjem konservatoriju obiskoval tudi predavanja Antona Brucknerja. Slišali bomo odlomek opere Ksenija, Viktorja Parme iz leta 1905, ki je najstarejši ohranjeni posnetek kakega radijskega prenosa *Posnetek Po kazenski upokojitvi leta 1915 se je preselil na Dunaj, po prvi svetovni vojni pa k sinu na Pragersko in nato dobil delo kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, kjer je dirigiral številne svoje opere in operete. V Mariboru je Viktor Parma ustanovil in urejal zbornik Struna, ki je objavljal priredbe domačih skladb za salonski orkester.
Strojnik Aleksander Kostnapfel je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu. Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti (1922) v Ljubljani.
Geolog Stanko Buser je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. *Posnetek V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbenopolitičnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je pred 90. leti (1932) v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.
20. februarja leta 1991 je slovenska skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da obstaja le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela resolucijo, v kateri je skupščinam drugih republik predlagal sporazumno razdružitev socialistične Jugoslavije na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. S sprejetjem 99. amandmaja k ustavi je določila, da lahko Slovenija kot ena pravnih naslednic federacije v skladu z mednarodnim pravom samostojno ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Tako je razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na zvezno raven. Na ozemlju Slovenije je tako prenehal veljati pravni red Socialističen federativne republike Jugoslavije, v ustavnopravnem smislu pa je to pomenilo ločitev od zvezne države.
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov