Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Levičnik - začetnik avtomobilske industrije v Novem mestu * Temelji poklicnega baleta v Ljubljani * Izrazit govorni interpret * Arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju
Leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, potem pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Leta 1928 je začel plesno izobraževanje na baletni šoli Rudolfa Labana v Hamburgu in pozneje v Berlinu. Tam je spoznal svojo Pio; njeno pravo ime je bilo Marie Louise Scholz, bila je doma iz Hamburga. Pino in Pia sta načrtovala, da bosta v Novem mestu napravila baletno domačijo, na katero bodo hodili nadarjeni mladi ljudje. Zemljišče v Ločni je Pino kupil že leta 1937, po vojni pa sta na njem začela graditi dom in baletno domačijo, a so oblastniki nadnju poslali gradbene stroje in porušili začeto delo. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa zajema petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Izmed teh sta najbolj znana »Vrag na vasi« in »Lok«, ustvarjena le za dva plesalca. Zadnji je bil zanj in za ženo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po drugi svetovni vojni sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Janez Rohaček je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1951 pa je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, potem pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Tako je leta 1967 interpretiral župnika iz Cankarjevega Martina Kačurja. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Gledališki igralec Janez Rohaček se je rodil leta 1914 v Ljubljani.
Arheologinja Vera Kolšek je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se potem zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju. Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic še danes pomenita enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in to je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvazorjevo nagrado. Rodila se je leta 1930 v Mariboru.
Gospodarstvenik Jurij Levičnik se je aprila leta 1942 kot dijak novomeške gimnazije pridružil Gorjanskemu bataljonu, ob koncu vojne pa je bil politični komisar baze narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Bariju v Italiji. Pozneje je končal vojaško akademijo v Beogradu in na njej tudi predaval. Leta 1955 je v Novem mestu ustanovil podjetje Motomontaža, ki se je po treh letih preimenovalo v Industrijo motornih vozil. Bil je pobudnik izdelave v IMV konstruiranega dostavnega vozila, počitniških prikolic (IMV je kmalu postal največji evropski proizvajalec takih prikolic) in leta 1969 proizvodnje osebnih vozil. Zaslužen je tudi za postavitev nove tovarne avtomobilov v Novem mestu. Jurij Levičnik, prejemnik Kraigherjeve nagrade in francoskega odlikovanja legije časti, se je rodil leta 1925 v Kumborju v Črni gori.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Levičnik - začetnik avtomobilske industrije v Novem mestu * Temelji poklicnega baleta v Ljubljani * Izrazit govorni interpret * Arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju
Leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, potem pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Leta 1928 je začel plesno izobraževanje na baletni šoli Rudolfa Labana v Hamburgu in pozneje v Berlinu. Tam je spoznal svojo Pio; njeno pravo ime je bilo Marie Louise Scholz, bila je doma iz Hamburga. Pino in Pia sta načrtovala, da bosta v Novem mestu napravila baletno domačijo, na katero bodo hodili nadarjeni mladi ljudje. Zemljišče v Ločni je Pino kupil že leta 1937, po vojni pa sta na njem začela graditi dom in baletno domačijo, a so oblastniki nadnju poslali gradbene stroje in porušili začeto delo. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa zajema petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Izmed teh sta najbolj znana »Vrag na vasi« in »Lok«, ustvarjena le za dva plesalca. Zadnji je bil zanj in za ženo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po drugi svetovni vojni sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Janez Rohaček je že pred drugo svetovno vojno kot amater nastopal v ljubljanski Drami, leta 1951 pa je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost. Najprej je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega, potem pa je do leta 1984 igral v ljubljanski Drami. Uveljavil se je kot karakterni igralec, kot svojevrsten in nekoliko zadržan komik in kot izrazit govorni interpret. Tako je leta 1967 interpretiral župnika iz Cankarjevega Martina Kačurja. Sicer pa je veliko nastopal v radijskih igrah ter v televizijskih dramah in nadaljevankah. Gledališki igralec Janez Rohaček se je rodil leta 1914 v Ljubljani.
Arheologinja Vera Kolšek je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se potem zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju. Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic še danes pomenita enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in to je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvazorjevo nagrado. Rodila se je leta 1930 v Mariboru.
Gospodarstvenik Jurij Levičnik se je aprila leta 1942 kot dijak novomeške gimnazije pridružil Gorjanskemu bataljonu, ob koncu vojne pa je bil politični komisar baze narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Bariju v Italiji. Pozneje je končal vojaško akademijo v Beogradu in na njej tudi predaval. Leta 1955 je v Novem mestu ustanovil podjetje Motomontaža, ki se je po treh letih preimenovalo v Industrijo motornih vozil. Bil je pobudnik izdelave v IMV konstruiranega dostavnega vozila, počitniških prikolic (IMV je kmalu postal največji evropski proizvajalec takih prikolic) in leta 1969 proizvodnje osebnih vozil. Zaslužen je tudi za postavitev nove tovarne avtomobilov v Novem mestu. Jurij Levičnik, prejemnik Kraigherjeve nagrade in francoskega odlikovanja legije časti, se je rodil leta 1925 v Kumborju v Črni gori.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov