Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Žnideršič - inovator v čebelarstvu * Pionir poučevanja slovenskega jezika * Izgon slovenščine s tržaškega sodišča * Pisateljica o temah vojne in izgnanstva

Časnikar in šolnik Josip Marn velja za vztrajnega zagovornika temeljite izobrazbe, pri čemer je vedno poudarjal tudi nujnost pouka v slovenskem jeziku. Pomemben je bil tudi kot predsednik Slovenske matice, ki jo je vodil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja. Odločilno je vplival na njen program. Na začetku njegovega poučevanja se ocena iz slovenščine sploh ni upoštevala, poučevati pa jo je moral v nemščini. To se je spremenilo šele v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja, ko je postala slovenščina obvezen predmet za vse dijake slovenske narodnosti, ocena iz nje pa je bila enakopravna vsem drugim. Njegovo najpomembnejše delo pa je trideset letnikov časnika Jezičnik, ki je prinašal razglabljanja o slovenski slovnici, o spreminjajočem se živem jeziku in drugih temah, ki so tedaj zajemale razvoj slovenskega jezika. Literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik Josip Marn, ki je bil za svoje delo na šolskem področju odlikovan z viteškim križcem se je rodil pred 190. leti (1832) na Štangi nad Litijo.

Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.

13. marca pred 100 leti (1922) so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki. Oktobra leta 1925 je fašistična vlada s kraljévim dekretom potrdila sklep in ga razširila na celotno območje Julijske krajine. Odtlej je bila odpravljena slovenščina iz javnih uradov, z izveskov na javnih mestih, v dopisovanju s pokrajinskimi upravnimi organi, odpravljeni so bili slovenski prevodi zakonov in drugo …

Pisateljica Nada Gaborovič je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je objavljala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je izdala vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih izkušnjah. *Posnetek Nada Gaborovič se je rodila leta 1924 v Mariboru.