Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Andrej Vovko - raziskovalec zgodovine šolstva na Slovenskem * Književnik na Golem otoku * »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …« * Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo samostojnosti
Književnik, časnikar in prevajalec Cvetko Zagorski je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca,« mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas,« ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev v tem taborišču. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je leta 1917 na Jesenicah.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla,« »Bolečina nedoživetega,« »Ko bom tih in dober,« »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Zgodovinar, umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Vovko se je rodil pred 75. leti (1947) begunskim staršem v kraju Seeboden ali Jezernica ob Miljskem jezeru na Koroškem. Kmalu po rojstvu sta se z mamo vrnila v Ljubljano. Za diplomsko nalogo o reviji La Yougoslavie, ki jo je med 1. svetovno vojno izdajala slovenska federalistična emigracija v Švici je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih od 1885 do 1918. Kasneje je preučeval predvsem zamejsko in izseljensko tematiko, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev. *Posnetek Bil je ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, prvi predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo in prvi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo. Bil glavni urednik začetnih številk revije Dve domovini/Two Homelands, glavni urednik Valvasorjevega zbornika, odgovorni urednik Šolske kronike ter pobudnik in prvi urednik knjižne zbirke Inštituta za biografiko in bibliografijo oz. Inštituta za kulturno zgodovino Življenja in dela. Kot prvi zvezek v zbirki so izšla Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.
22. marca leta 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Andrej Vovko - raziskovalec zgodovine šolstva na Slovenskem * Književnik na Golem otoku * »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …« * Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo samostojnosti
Književnik, časnikar in prevajalec Cvetko Zagorski je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca,« mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas,« ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev v tem taborišču. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je leta 1917 na Jesenicah.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla,« »Bolečina nedoživetega,« »Ko bom tih in dober,« »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Zgodovinar, umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Vovko se je rodil pred 75. leti (1947) begunskim staršem v kraju Seeboden ali Jezernica ob Miljskem jezeru na Koroškem. Kmalu po rojstvu sta se z mamo vrnila v Ljubljano. Za diplomsko nalogo o reviji La Yougoslavie, ki jo je med 1. svetovno vojno izdajala slovenska federalistična emigracija v Švici je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih od 1885 do 1918. Kasneje je preučeval predvsem zamejsko in izseljensko tematiko, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev. *Posnetek Bil je ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, prvi predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo in prvi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo. Bil glavni urednik začetnih številk revije Dve domovini/Two Homelands, glavni urednik Valvasorjevega zbornika, odgovorni urednik Šolske kronike ter pobudnik in prvi urednik knjižne zbirke Inštituta za biografiko in bibliografijo oz. Inštituta za kulturno zgodovino Življenja in dela. Kot prvi zvezek v zbirki so izšla Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.
22. marca leta 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov