Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 22. marec

22.03.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Andrej Vovko - raziskovalec zgodovine šolstva na Slovenskem * Književnik na Golem otoku * »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …« * Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo samostojnosti

Književnik, časnikar in prevajalec Cvetko Zagorski je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca,« mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas,« ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev v tem taborišču. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je leta 1917 na Jesenicah.

Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla,« »Bolečina nedoživetega,« »Ko bom tih in dober,« »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«.

Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.

Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Zgodovinar, umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Vovko se je rodil pred 75. leti (1947) begunskim staršem v kraju Seeboden ali Jezernica ob Miljskem jezeru na Koroškem. Kmalu po rojstvu sta se z mamo vrnila v Ljubljano. Za diplomsko nalogo o reviji La Yougoslavie, ki jo je med 1. svetovno vojno izdajala slovenska federalistična emigracija v Švici je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih od 1885 do 1918. Kasneje je preučeval predvsem zamejsko in izseljensko tematiko, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev. *Posnetek Bil je ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, prvi predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo in prvi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo. Bil glavni urednik začetnih številk revije Dve domovini/Two Homelands, glavni urednik Valvasorjevega zbornika, odgovorni urednik Šolske kronike ter pobudnik in prvi urednik knjižne zbirke Inštituta za biografiko in bibliografijo oz. Inštituta za kulturno zgodovino Življenja in dela. Kot prvi zvezek v zbirki so izšla Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.

22. marca leta 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 22. marec

22.03.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Andrej Vovko - raziskovalec zgodovine šolstva na Slovenskem * Književnik na Golem otoku * »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …« * Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo samostojnosti

Književnik, časnikar in prevajalec Cvetko Zagorski je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca,« mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas,« ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev v tem taborišču. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je leta 1917 na Jesenicah.

Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla,« »Bolečina nedoživetega,« »Ko bom tih in dober,« »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«.

Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.

Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Zgodovinar, umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Vovko se je rodil pred 75. leti (1947) begunskim staršem v kraju Seeboden ali Jezernica ob Miljskem jezeru na Koroškem. Kmalu po rojstvu sta se z mamo vrnila v Ljubljano. Za diplomsko nalogo o reviji La Yougoslavie, ki jo je med 1. svetovno vojno izdajala slovenska federalistična emigracija v Švici je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih od 1885 do 1918. Kasneje je preučeval predvsem zamejsko in izseljensko tematiko, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev. *Posnetek Bil je ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, prvi predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo in prvi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo. Bil glavni urednik začetnih številk revije Dve domovini/Two Homelands, glavni urednik Valvasorjevega zbornika, odgovorni urednik Šolske kronike ter pobudnik in prvi urednik knjižne zbirke Inštituta za biografiko in bibliografijo oz. Inštituta za kulturno zgodovino Življenja in dela. Kot prvi zvezek v zbirki so izšla Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.

22. marca leta 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov