Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 5. april

05.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marija Ilc – sestra Vendelina - redovnica in kuharska mojstrica * Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa * Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem * Glasbeni ustvarjalec in skrb za staro Ljubljano

Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialnodemokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem,” študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.

Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. S štipendijo, ki mu jo je priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni 1933 je nadaljeval študij na Umetnostni akademiji v Zagrebu. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Po okupaciji se je v Dravogradu povezal z uporniško skupino, bil po izdaji aretiran in septembra 1941 v Domžalah ustreljen kot prvi talec med slovenskimi umetniki. Franja Goloba, ki se je rodil leta 1913, uvrščamo med naše najbolj originalne likovne umetnike pred drugo svetovno vojno.

Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.

Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev Primož Lorenz se je rodil na današnji dan pred 80. leti. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nato končal še podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor. *Posnetek Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago Sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 5. april

05.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marija Ilc – sestra Vendelina - redovnica in kuharska mojstrica * Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa * Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem * Glasbeni ustvarjalec in skrb za staro Ljubljano

Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialnodemokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem,” študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.

Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. S štipendijo, ki mu jo je priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni 1933 je nadaljeval študij na Umetnostni akademiji v Zagrebu. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Po okupaciji se je v Dravogradu povezal z uporniško skupino, bil po izdaji aretiran in septembra 1941 v Domžalah ustreljen kot prvi talec med slovenskimi umetniki. Franja Goloba, ki se je rodil leta 1913, uvrščamo med naše najbolj originalne likovne umetnike pred drugo svetovno vojno.

Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.

Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev Primož Lorenz se je rodil na današnji dan pred 80. leti. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nato končal še podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor. *Posnetek Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago Sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov