Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Marija Ilc – sestra Vendelina - redovnica in kuharska mojstrica * Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa * Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem * Glasbeni ustvarjalec in skrb za staro Ljubljano

Učitelj in zbiralec etnološkega gradiva Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1894 v Dulah na Koroškem. Poučeval je v Vidmu pri Ptuju, Žetalah in Mežici. Politično se je uveljavil zlasti med plebiscitnim bojem na Koroškem, saj je bil eden izmed vodij mežiške socialnodemokratske stranke. Šolske oblasti so ga obsodile, da širi komunistične ideje, in ga preganjale, zato je leta 1927 izstopil iz državne službe. Med drugim je napisal delo “Slovenska vas na Dolenjskem,” študijo o telesni zaostalosti otrok v industrijskih in vaških predelih. Zbiral, prirejal in objavljal je pripovedno izročilo in gradivo o šegah, zdravilstvu, bajeslovju, verovanju in vražah ter raziskoval gospodarske in družbene razmere na vasi. Vinko Möderndorfer je zasnoval tudi narodopisni zbornik v petih delih, vendar sta izšli le dve knjigi.

Franjo Golob je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. S štipendijo, ki mu jo je priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni 1933 je nadaljeval študij na Umetnostni akademiji v Zagrebu. Za njegovo delo je značilna težnja k ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “N mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Po okupaciji se je v Dravogradu povezal z uporniško skupino, bil po izdaji aretiran in septembra 1941 v Domžalah ustreljen kot prvi talec med slovenskimi umetniki. Franja Goloba, ki se je rodil leta 1913, uvrščamo med naše najbolj originalne likovne umetnike pred drugo svetovno vojno.

Prve slovenske Kuharske bukve s svojim izvirnim predgovorom je objavil Valentin Vodnik v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig pa je Slovenska kuharica. Prvič je izšla v drugi tretjini devetnajstega stoletja, pripravila pa jo je Magdalena Bleiweis. Njene so bile še naslednje štiri izdaje, po njej pa je knjigo prevzela Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo imenovali kar po njej. Pripravila je dve izdaji, njeno delo pa je nadaljevala sestra Izabela. Osemnajsto izdajo Slovenske kuharice je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo znova posodobila. Sestra Vendelina se je rodila 5. aprila 1916 v Ribnici na Dolenjskem kot Marija Ilc. Po končani meščanski šoli je stopila med šolske sestre v Mariboru ter se še naprej šolala na učiteljsko-gospodinjski šoli, pozneje pa je na njej tudi poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje. Zadnja leta je v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje prakse ter številne skoraj pozabljene preproste domače jedi.

Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev Primož Lorenz se je rodil na današnji dan pred 80. leti. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nato končal še podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor. *Posnetek Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago Sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.