Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost

Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.

Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.

Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.

V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.