Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nejc Zaplotnik – alpinist in pisatelj * Hvalnica prvi slovenski pesnici * Po češkem vzoru priredil stenografijo * Franc in Manca – oče in hči s Titanika

Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausmann, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Hausmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič - Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Fanny Hausmann je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.

V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, imenovana tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu. Za začetnika sodobne stenografije v Evropi velja Franz Xsaver Gabelsberger, ki je deloval na začetku 19. stoletja. Kmalu potem pa so jo začeli uvajati tudi na Slovenskem. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima publicist in prevajalec Anton Bezenšek. Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari. Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bukovju pri Celju.

Približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade je pred 110 leti (1912) nekaj minut pred polnočjo tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik, zadela ob ledeno goro; to območje je bilo sicer znano po teh številnih ledenih nevarnostih. Zaradi posebnega načina izdelave je Titanik veljal za nepotopljivega, vendar se je to mnenje že med njegovo prvo vožnjo izkazalo za zmotno, saj je velikanka slabe tri ure po trku potonila. V tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe bahavo zatrjevali, »da je niti bog ne more potopiti«, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk s Save in Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru, Preživela pa Franc Karun in njegova tedaj 4-letna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Star Line, lastnice Titanica, dočakala kakršno koli odškodnino.

Pred 70 leti (1952) se je v Kranju rodil Jernej Zaplotnik - Nejc, eden najpomembnejših slovenskih alpinistov in planinski pisatelj. Po študiju na visoki šoli za telesno kulturo je poučeval telesno vzgojo. Od leta 1969 je v Evropi, Afriki in Severni Ameriki opravil več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj, preplezal trideset prvenstvenih smeri in bil eden izmed začetnikov ekstremnega smučanja. Njegova pomembna dosežka sta med drugim prvenstveni vzpon po Jernejevem stebru v severni steni Dolgega hrbta v Kamniško-Savinjskih Alpah ter prva slovenska ponovitev smeri Salathe v južni steni El Capitana v Združenih državah Amerike. Po novih smereh se je v Himalaji povzpel na Makalu, Gašerbrum in Everest; za ta vzpon leta 1979 je odprava prejela Bloudkovo nagrado. *Posnetek Deloval je tudi v Gorski reševalni službi in bil inštruktor za gorske vodnike v Nepalu. Nejc Zaplotnik se je smrtno ponesrečil aprila leta 1983 na Manasluju v Himalaji – zasul ga je ledeni plaz. S svojo izpovedno knjigo “Pot”, ki jo je napisal leta 1981, je doživel izjemen uspeh, saj so jo večkrat ponatisnili.