Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 15. april

15.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nejc Zaplotnik – alpinist in pisatelj * Hvalnica prvi slovenski pesnici * Po češkem vzoru priredil stenografijo * Franc in Manca – oče in hči s Titanika

Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausmann, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Hausmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič - Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Fanny Hausmann je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.

V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, imenovana tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu. Za začetnika sodobne stenografije v Evropi velja Franz Xsaver Gabelsberger, ki je deloval na začetku 19. stoletja. Kmalu potem pa so jo začeli uvajati tudi na Slovenskem. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima publicist in prevajalec Anton Bezenšek. Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari. Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bukovju pri Celju.

Približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade je pred 110 leti (1912) nekaj minut pred polnočjo tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik, zadela ob ledeno goro; to območje je bilo sicer znano po teh številnih ledenih nevarnostih. Zaradi posebnega načina izdelave je Titanik veljal za nepotopljivega, vendar se je to mnenje že med njegovo prvo vožnjo izkazalo za zmotno, saj je velikanka slabe tri ure po trku potonila. V tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe bahavo zatrjevali, »da je niti bog ne more potopiti«, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk s Save in Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru, Preživela pa Franc Karun in njegova tedaj 4-letna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Star Line, lastnice Titanica, dočakala kakršno koli odškodnino.

Pred 70 leti (1952) se je v Kranju rodil Jernej Zaplotnik - Nejc, eden najpomembnejših slovenskih alpinistov in planinski pisatelj. Po študiju na visoki šoli za telesno kulturo je poučeval telesno vzgojo. Od leta 1969 je v Evropi, Afriki in Severni Ameriki opravil več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj, preplezal trideset prvenstvenih smeri in bil eden izmed začetnikov ekstremnega smučanja. Njegova pomembna dosežka sta med drugim prvenstveni vzpon po Jernejevem stebru v severni steni Dolgega hrbta v Kamniško-Savinjskih Alpah ter prva slovenska ponovitev smeri Salathe v južni steni El Capitana v Združenih državah Amerike. Po novih smereh se je v Himalaji povzpel na Makalu, Gašerbrum in Everest; za ta vzpon leta 1979 je odprava prejela Bloudkovo nagrado. *Posnetek Deloval je tudi v Gorski reševalni službi in bil inštruktor za gorske vodnike v Nepalu. Nejc Zaplotnik se je smrtno ponesrečil aprila leta 1983 na Manasluju v Himalaji – zasul ga je ledeni plaz. S svojo izpovedno knjigo “Pot”, ki jo je napisal leta 1981, je doživel izjemen uspeh, saj so jo večkrat ponatisnili.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 15. april

15.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nejc Zaplotnik – alpinist in pisatelj * Hvalnica prvi slovenski pesnici * Po češkem vzoru priredil stenografijo * Franc in Manca – oče in hči s Titanika

Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausmann, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Hausmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič - Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Fanny Hausmann je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.

V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, imenovana tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu. Za začetnika sodobne stenografije v Evropi velja Franz Xsaver Gabelsberger, ki je deloval na začetku 19. stoletja. Kmalu potem pa so jo začeli uvajati tudi na Slovenskem. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima publicist in prevajalec Anton Bezenšek. Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari. Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bukovju pri Celju.

Približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade je pred 110 leti (1912) nekaj minut pred polnočjo tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik, zadela ob ledeno goro; to območje je bilo sicer znano po teh številnih ledenih nevarnostih. Zaradi posebnega načina izdelave je Titanik veljal za nepotopljivega, vendar se je to mnenje že med njegovo prvo vožnjo izkazalo za zmotno, saj je velikanka slabe tri ure po trku potonila. V tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe bahavo zatrjevali, »da je niti bog ne more potopiti«, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk s Save in Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru, Preživela pa Franc Karun in njegova tedaj 4-letna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Star Line, lastnice Titanica, dočakala kakršno koli odškodnino.

Pred 70 leti (1952) se je v Kranju rodil Jernej Zaplotnik - Nejc, eden najpomembnejših slovenskih alpinistov in planinski pisatelj. Po študiju na visoki šoli za telesno kulturo je poučeval telesno vzgojo. Od leta 1969 je v Evropi, Afriki in Severni Ameriki opravil več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj, preplezal trideset prvenstvenih smeri in bil eden izmed začetnikov ekstremnega smučanja. Njegova pomembna dosežka sta med drugim prvenstveni vzpon po Jernejevem stebru v severni steni Dolgega hrbta v Kamniško-Savinjskih Alpah ter prva slovenska ponovitev smeri Salathe v južni steni El Capitana v Združenih državah Amerike. Po novih smereh se je v Himalaji povzpel na Makalu, Gašerbrum in Everest; za ta vzpon leta 1979 je odprava prejela Bloudkovo nagrado. *Posnetek Deloval je tudi v Gorski reševalni službi in bil inštruktor za gorske vodnike v Nepalu. Nejc Zaplotnik se je smrtno ponesrečil aprila leta 1983 na Manasluju v Himalaji – zasul ga je ledeni plaz. S svojo izpovedno knjigo “Pot”, ki jo je napisal leta 1981, je doživel izjemen uspeh, saj so jo večkrat ponatisnili.


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov