Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nejc Zaplotnik – alpinist in pisatelj * Hvalnica prvi slovenski pesnici * Po češkem vzoru priredil stenografijo * Franc in Manca – oče in hči s Titanika
Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausmann, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Hausmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič - Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Fanny Hausmann je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, imenovana tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu. Za začetnika sodobne stenografije v Evropi velja Franz Xsaver Gabelsberger, ki je deloval na začetku 19. stoletja. Kmalu potem pa so jo začeli uvajati tudi na Slovenskem. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima publicist in prevajalec Anton Bezenšek. Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari. Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bukovju pri Celju.
Približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade je pred 110 leti (1912) nekaj minut pred polnočjo tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik, zadela ob ledeno goro; to območje je bilo sicer znano po teh številnih ledenih nevarnostih. Zaradi posebnega načina izdelave je Titanik veljal za nepotopljivega, vendar se je to mnenje že med njegovo prvo vožnjo izkazalo za zmotno, saj je velikanka slabe tri ure po trku potonila. V tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe bahavo zatrjevali, »da je niti bog ne more potopiti«, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk s Save in Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru, Preživela pa Franc Karun in njegova tedaj 4-letna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Star Line, lastnice Titanica, dočakala kakršno koli odškodnino.
Pred 70 leti (1952) se je v Kranju rodil Jernej Zaplotnik - Nejc, eden najpomembnejših slovenskih alpinistov in planinski pisatelj. Po študiju na visoki šoli za telesno kulturo je poučeval telesno vzgojo. Od leta 1969 je v Evropi, Afriki in Severni Ameriki opravil več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj, preplezal trideset prvenstvenih smeri in bil eden izmed začetnikov ekstremnega smučanja. Njegova pomembna dosežka sta med drugim prvenstveni vzpon po Jernejevem stebru v severni steni Dolgega hrbta v Kamniško-Savinjskih Alpah ter prva slovenska ponovitev smeri Salathe v južni steni El Capitana v Združenih državah Amerike. Po novih smereh se je v Himalaji povzpel na Makalu, Gašerbrum in Everest; za ta vzpon leta 1979 je odprava prejela Bloudkovo nagrado. *Posnetek Deloval je tudi v Gorski reševalni službi in bil inštruktor za gorske vodnike v Nepalu. Nejc Zaplotnik se je smrtno ponesrečil aprila leta 1983 na Manasluju v Himalaji – zasul ga je ledeni plaz. S svojo izpovedno knjigo “Pot”, ki jo je napisal leta 1981, je doživel izjemen uspeh, saj so jo večkrat ponatisnili.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Nejc Zaplotnik – alpinist in pisatelj * Hvalnica prvi slovenski pesnici * Po češkem vzoru priredil stenografijo * Franc in Manca – oče in hči s Titanika
Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausmann, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Hausmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič - Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Fanny Hausmann je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
V 19. stoletju je doživela velik razcvet stenografija, imenovana tudi hitropis ali tesnopis. To je pisava iz posebnih znakov in krajšav za črke, zloge in posamezne besede, uporabna zlasti pri hitrem zapisovanju tekočega govora. Svojevrstno stenografijo so poznali že v antičnem Rimu. Za začetnika sodobne stenografije v Evropi velja Franz Xsaver Gabelsberger, ki je deloval na začetku 19. stoletja. Kmalu potem pa so jo začeli uvajati tudi na Slovenskem. Velike zasluge za njen razvoj pri nas ima publicist in prevajalec Anton Bezenšek. Na podlagi češke stenografije je priredil Gabelsbergerjev sistem in sestavil posebno stenografijo za Slovence, Hrvate in Srbe, njegov sistem pa so sprejeli tudi Bolgari. Bezenšek je študiral na univerzah v Zagrebu in Pragi, bil nato stenograf v hrvaškem saboru oziroma skupščini, večji del življenja pa je prebil v Bolgariji. Tudi tam je stenografiral v parlamentu, pisal učbenike, prevajal iz slovenščine v bolgarščino in nasprotno ter postal docent – lektor stenografije na sofijski univerzi. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bukovju pri Celju.
Približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade je pred 110 leti (1912) nekaj minut pred polnočjo tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik, zadela ob ledeno goro; to območje je bilo sicer znano po teh številnih ledenih nevarnostih. Zaradi posebnega načina izdelave je Titanik veljal za nepotopljivega, vendar se je to mnenje že med njegovo prvo vožnjo izkazalo za zmotno, saj je velikanka slabe tri ure po trku potonila. V tedaj največji nesreči v potniškem ladijskem prometu se je od 2.224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe bahavo zatrjevali, »da je niti bog ne more potopiti«, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk s Save in Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru, Preživela pa Franc Karun in njegova tedaj 4-letna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Star Line, lastnice Titanica, dočakala kakršno koli odškodnino.
Pred 70 leti (1952) se je v Kranju rodil Jernej Zaplotnik - Nejc, eden najpomembnejših slovenskih alpinistov in planinski pisatelj. Po študiju na visoki šoli za telesno kulturo je poučeval telesno vzgojo. Od leta 1969 je v Evropi, Afriki in Severni Ameriki opravil več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj, preplezal trideset prvenstvenih smeri in bil eden izmed začetnikov ekstremnega smučanja. Njegova pomembna dosežka sta med drugim prvenstveni vzpon po Jernejevem stebru v severni steni Dolgega hrbta v Kamniško-Savinjskih Alpah ter prva slovenska ponovitev smeri Salathe v južni steni El Capitana v Združenih državah Amerike. Po novih smereh se je v Himalaji povzpel na Makalu, Gašerbrum in Everest; za ta vzpon leta 1979 je odprava prejela Bloudkovo nagrado. *Posnetek Deloval je tudi v Gorski reševalni službi in bil inštruktor za gorske vodnike v Nepalu. Nejc Zaplotnik se je smrtno ponesrečil aprila leta 1983 na Manasluju v Himalaji – zasul ga je ledeni plaz. S svojo izpovedno knjigo “Pot”, ki jo je napisal leta 1981, je doživel izjemen uspeh, saj so jo večkrat ponatisnili.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov