Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 16. april

16.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu * Tržaški škof za narodne pravice rojakov * Pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem * Nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom

Tržaški stolni župnik Juraj Dobrila, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je bojeval tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoličani v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil pred 210 leti (1812) v Ježenju pri Tinjanu v Istri.

Leta 1848 so zavedni slovenski študenti ob podpori narodno zavednih posameznikov v Gradcu ustanovili Ustavno politično društvo Slovenija, ki se je zavzemalo za združeno Slovenijo ter za enakopravnost slovenskega naroda in jezika z drugimi narodi habsburške monarhije. Pobudnik ustanovitve in prvi tajnik društva je bil narodni buditelj in vodja štajerskih Slovencev duhovnik doktor Jožef Muršec. Na dan ustanovitve je med graškimi Slovenci začel krožiti osnutek peticije z zahtevo po združitvi Slovencev in lastnem deželnem zboru, Muršec, ki je tedaj nastopil s poglobljenimi političnimi časopisnimi članki, pa se je v zgodovino zapisal tudi kot prvi slovenski časnikar – politični analitik. Sicer pa so bili tedaj aktivni sodelavci graške Slovenije tudi dr. Davorin Trstenjak, Štefan Kočevar, Jožef Krajnc in Stanko Vraz. Izdatno moralno in materialno podporo pa jim je dajal tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Ko se je morala Slovenija leta 1849 preoblikovati v literarno društvo, je Jožef Muršec napisal njeno zgodovino in jo izročil deželnemu arhivu v Gradcu.

Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.

Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 16. april

16.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu * Tržaški škof za narodne pravice rojakov * Pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem * Nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom

Tržaški stolni župnik Juraj Dobrila, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je bojeval tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoličani v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil pred 210 leti (1812) v Ježenju pri Tinjanu v Istri.

Leta 1848 so zavedni slovenski študenti ob podpori narodno zavednih posameznikov v Gradcu ustanovili Ustavno politično društvo Slovenija, ki se je zavzemalo za združeno Slovenijo ter za enakopravnost slovenskega naroda in jezika z drugimi narodi habsburške monarhije. Pobudnik ustanovitve in prvi tajnik društva je bil narodni buditelj in vodja štajerskih Slovencev duhovnik doktor Jožef Muršec. Na dan ustanovitve je med graškimi Slovenci začel krožiti osnutek peticije z zahtevo po združitvi Slovencev in lastnem deželnem zboru, Muršec, ki je tedaj nastopil s poglobljenimi političnimi časopisnimi članki, pa se je v zgodovino zapisal tudi kot prvi slovenski časnikar – politični analitik. Sicer pa so bili tedaj aktivni sodelavci graške Slovenije tudi dr. Davorin Trstenjak, Štefan Kočevar, Jožef Krajnc in Stanko Vraz. Izdatno moralno in materialno podporo pa jim je dajal tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Ko se je morala Slovenija leta 1849 preoblikovati v literarno društvo, je Jožef Muršec napisal njeno zgodovino in jo izročil deželnemu arhivu v Gradcu.

Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.

Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov