Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu * Tržaški škof za narodne pravice rojakov * Pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem * Nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom

Tržaški stolni župnik Juraj Dobrila, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je bojeval tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoličani v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil pred 210 leti (1812) v Ježenju pri Tinjanu v Istri.

Leta 1848 so zavedni slovenski študenti ob podpori narodno zavednih posameznikov v Gradcu ustanovili Ustavno politično društvo Slovenija, ki se je zavzemalo za združeno Slovenijo ter za enakopravnost slovenskega naroda in jezika z drugimi narodi habsburške monarhije. Pobudnik ustanovitve in prvi tajnik društva je bil narodni buditelj in vodja štajerskih Slovencev duhovnik doktor Jožef Muršec. Na dan ustanovitve je med graškimi Slovenci začel krožiti osnutek peticije z zahtevo po združitvi Slovencev in lastnem deželnem zboru, Muršec, ki je tedaj nastopil s poglobljenimi političnimi časopisnimi članki, pa se je v zgodovino zapisal tudi kot prvi slovenski časnikar – politični analitik. Sicer pa so bili tedaj aktivni sodelavci graške Slovenije tudi dr. Davorin Trstenjak, Štefan Kočevar, Jožef Krajnc in Stanko Vraz. Izdatno moralno in materialno podporo pa jim je dajal tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Ko se je morala Slovenija leta 1849 preoblikovati v literarno društvo, je Jožef Muršec napisal njeno zgodovino in jo izročil deželnemu arhivu v Gradcu.

Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.

Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.