Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu * Tržaški škof za narodne pravice rojakov * Pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem * Nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom
Tržaški stolni župnik Juraj Dobrila, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je bojeval tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoličani v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil pred 210 leti (1812) v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
Leta 1848 so zavedni slovenski študenti ob podpori narodno zavednih posameznikov v Gradcu ustanovili Ustavno politično društvo Slovenija, ki se je zavzemalo za združeno Slovenijo ter za enakopravnost slovenskega naroda in jezika z drugimi narodi habsburške monarhije. Pobudnik ustanovitve in prvi tajnik društva je bil narodni buditelj in vodja štajerskih Slovencev duhovnik doktor Jožef Muršec. Na dan ustanovitve je med graškimi Slovenci začel krožiti osnutek peticije z zahtevo po združitvi Slovencev in lastnem deželnem zboru, Muršec, ki je tedaj nastopil s poglobljenimi političnimi časopisnimi članki, pa se je v zgodovino zapisal tudi kot prvi slovenski časnikar – politični analitik. Sicer pa so bili tedaj aktivni sodelavci graške Slovenije tudi dr. Davorin Trstenjak, Štefan Kočevar, Jožef Krajnc in Stanko Vraz. Izdatno moralno in materialno podporo pa jim je dajal tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Ko se je morala Slovenija leta 1849 preoblikovati v literarno društvo, je Jožef Muršec napisal njeno zgodovino in jo izročil deželnemu arhivu v Gradcu.
Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustavno politično društvo Slovenija v Gradcu * Tržaški škof za narodne pravice rojakov * Pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem * Nacistični okupatorji prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom
Tržaški stolni župnik Juraj Dobrila, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je bojeval tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoličani v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil pred 210 leti (1812) v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
Leta 1848 so zavedni slovenski študenti ob podpori narodno zavednih posameznikov v Gradcu ustanovili Ustavno politično društvo Slovenija, ki se je zavzemalo za združeno Slovenijo ter za enakopravnost slovenskega naroda in jezika z drugimi narodi habsburške monarhije. Pobudnik ustanovitve in prvi tajnik društva je bil narodni buditelj in vodja štajerskih Slovencev duhovnik doktor Jožef Muršec. Na dan ustanovitve je med graškimi Slovenci začel krožiti osnutek peticije z zahtevo po združitvi Slovencev in lastnem deželnem zboru, Muršec, ki je tedaj nastopil s poglobljenimi političnimi časopisnimi članki, pa se je v zgodovino zapisal tudi kot prvi slovenski časnikar – politični analitik. Sicer pa so bili tedaj aktivni sodelavci graške Slovenije tudi dr. Davorin Trstenjak, Štefan Kočevar, Jožef Krajnc in Stanko Vraz. Izdatno moralno in materialno podporo pa jim je dajal tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Ko se je morala Slovenija leta 1849 preoblikovati v literarno društvo, je Jožef Muršec napisal njeno zgodovino in jo izročil deželnemu arhivu v Gradcu.
Verski in narodni organizator Rudolf Blüml je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
Leta 1941 so nemške zasedbene sile v Murski Soboti slovesno izročile oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo to avtohton izvor. Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, številne med njimi pa so skupaj s prekmurskimi Judi odpeljali v koncentracijska taborišča.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov