Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” * Balonarski dosežek mladega poročnika * Znanstvena kariera obsojenca na Nagodetovem procesu * Zakon o zaščiti kmetov
Leta 1914 je član mariborske podružnice graškega balonarskega kluba Maks Macher z balonom, imenovanim Nadvojvoda Ferdinand, preletel 840 kilometrov zračne črte od Fischamenda pri Dunaju do Trelleborga pri Malmöju na Švedskem. S poletom, ki je trajal 31 ur in 12 minut, je dosegel avstrijski rekord. Maks Macher je bil poročnik avstrijske vojske, sicer pa sin mariborskega trgovca.
Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja pri Antonu Trostu in kompozicije pri Slavku Ostercu leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. V njegovem bogatem skladateljskem opusu je več kot 700 skladb. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je pred 110 leti (1912) v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.
Pravnik in ekonomist Ljubo Sirc se je s podjetništvom srečal v tekstilni tovarni svojega očeta v Kranju. Ob okupaciji so jo nacistični okupatorji spremenili v tovarno letalskih delov, družina pa je morala oditi v Ljubljano. Tam se je povezal z odporniško skupino Stara pravda pod vodstvom Črtomirja Nagodeta, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, po njeni izključitvi iz OF je Ljubo Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki, potem pa postal borec Pete prekomorske brigade. Po vojni je bil tiskovni predstavnik predsedstva vlade, v tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zato je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Na montiranem Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana na 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je umrl leta 1950 kmalu po pogojni izpustitvi. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že naslednje leto čez Italijo zbežal v Veliko Britanijo. Predaval je na številnih univerzah v različnih delih sveta. In sredi šestdesetih postal profesor na Univerzi v Glasgowu. V letu 1983 je v Londonu ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev. Kritični analizi socialistične ekonomike se je posvetil v treh vplivnih knjigah in drugih zapisih. *Posnetek V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti pozneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo z Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS z odtegnjeno politično podporo predlagateljev kandidiral na predsedniških volitvah. Pravnik in ekonomist dr. Ljubo Sirc se je rodil leta 1920 v Kranju.
Jugoslovanska vlada je pred 90 leti (1932) izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov. Države jugovzhodne Evrope: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija, so vse na isti dan, to je 19. aprila 1932, uveljavile moratorij na kmečke dolgove, to pa je bilo verjetno posledica skupnega udejstvovanja teh držav v "Agrarnem bloku" podonavskih dežel. Vendar jugoslovanske oblasti pri tem niso bile hitre in učinkovite, kot bi pričakovali glede na vsoto dolgov in število dolžnikov, čeprav so začele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami. Vprašanje kmečkih dolgov so pustile tleti kar štiri leta in pol vse do septembra 1936, ko so izdale "Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov". Tudi zaradi pomanjkanja izostrenega občutka za gospodarstvo sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” * Balonarski dosežek mladega poročnika * Znanstvena kariera obsojenca na Nagodetovem procesu * Zakon o zaščiti kmetov
Leta 1914 je član mariborske podružnice graškega balonarskega kluba Maks Macher z balonom, imenovanim Nadvojvoda Ferdinand, preletel 840 kilometrov zračne črte od Fischamenda pri Dunaju do Trelleborga pri Malmöju na Švedskem. S poletom, ki je trajal 31 ur in 12 minut, je dosegel avstrijski rekord. Maks Macher je bil poročnik avstrijske vojske, sicer pa sin mariborskega trgovca.
Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja pri Antonu Trostu in kompozicije pri Slavku Ostercu leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. V njegovem bogatem skladateljskem opusu je več kot 700 skladb. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je pred 110 leti (1912) v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.
Pravnik in ekonomist Ljubo Sirc se je s podjetništvom srečal v tekstilni tovarni svojega očeta v Kranju. Ob okupaciji so jo nacistični okupatorji spremenili v tovarno letalskih delov, družina pa je morala oditi v Ljubljano. Tam se je povezal z odporniško skupino Stara pravda pod vodstvom Črtomirja Nagodeta, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, po njeni izključitvi iz OF je Ljubo Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki, potem pa postal borec Pete prekomorske brigade. Po vojni je bil tiskovni predstavnik predsedstva vlade, v tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zato je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Na montiranem Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana na 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je umrl leta 1950 kmalu po pogojni izpustitvi. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že naslednje leto čez Italijo zbežal v Veliko Britanijo. Predaval je na številnih univerzah v različnih delih sveta. In sredi šestdesetih postal profesor na Univerzi v Glasgowu. V letu 1983 je v Londonu ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev. Kritični analizi socialistične ekonomike se je posvetil v treh vplivnih knjigah in drugih zapisih. *Posnetek V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti pozneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo z Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS z odtegnjeno politično podporo predlagateljev kandidiral na predsedniških volitvah. Pravnik in ekonomist dr. Ljubo Sirc se je rodil leta 1920 v Kranju.
Jugoslovanska vlada je pred 90 leti (1932) izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov. Države jugovzhodne Evrope: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija, so vse na isti dan, to je 19. aprila 1932, uveljavile moratorij na kmečke dolgove, to pa je bilo verjetno posledica skupnega udejstvovanja teh držav v "Agrarnem bloku" podonavskih dežel. Vendar jugoslovanske oblasti pri tem niso bile hitre in učinkovite, kot bi pričakovali glede na vsoto dolgov in število dolžnikov, čeprav so začele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami. Vprašanje kmečkih dolgov so pustile tleti kar štiri leta in pol vse do septembra 1936, ko so izdale "Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov". Tudi zaradi pomanjkanja izostrenega občutka za gospodarstvo sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov