Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija pred 100 leti razdeljena na dve oblasti * Učiteljica o boju žensk za enakopravnost * Hitler na porušenem dravskem mostu * Naša prva izvirna radijska igra
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njene predvojne in medvojne pesmi so leta 1946 izšle v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila prd 110 leti (1912) v Trstu.
V Kraljevini SHS je pred 100 leti (1922) začel veljati Zakon o obči upravi. Jugoslovanski del Slovenije je bil razdeljen na Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki sta politično zaživeli dve leti pozneje. Mariborski oblasti je pripadlo tudi Medmurje, Ljubljanski pa je pripadel tudi nekaj kilometrov širok pas, tako imenovani »Slovenski pas« na jugu, vse do mesta Reka – do Kantride – in Súšaka na jugovzhodu. Reka ni pripadla ne Sloveniji ne Hrvaški, temveč je to mesto priključila Kraljevina Italija. Oblasti sta vodila tako imenovana velika župana, ljubljanski veliki župan je postal dr. Vilko Baltič, mariborski pa dr. Miroslav Ploj.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovičen objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« pomenili nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško,« a to ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila leta 1949 pa je bila na naši radijski postaji premiera prve izvirne radijske igre na območju tedanje Jugoslavije z naslovom “Strme stopnice”. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in režiral Mirč Kragelj. Ker posnetek te igre ni ohranjen, smo izbrali kratek odlomek iz ene naših prvih radijskih iger za otroke, ki jo je prav tako napisal Frane Milčinski. “Zvezdico Zaspanko” so na našem radiu posneli leta 1952. *Posnetek Strašni razbojnik Ceferin je bil dramski igralec Jože Zupan.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija pred 100 leti razdeljena na dve oblasti * Učiteljica o boju žensk za enakopravnost * Hitler na porušenem dravskem mostu * Naša prva izvirna radijska igra
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njene predvojne in medvojne pesmi so leta 1946 izšle v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila prd 110 leti (1912) v Trstu.
V Kraljevini SHS je pred 100 leti (1922) začel veljati Zakon o obči upravi. Jugoslovanski del Slovenije je bil razdeljen na Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki sta politično zaživeli dve leti pozneje. Mariborski oblasti je pripadlo tudi Medmurje, Ljubljanski pa je pripadel tudi nekaj kilometrov širok pas, tako imenovani »Slovenski pas« na jugu, vse do mesta Reka – do Kantride – in Súšaka na jugovzhodu. Reka ni pripadla ne Sloveniji ne Hrvaški, temveč je to mesto priključila Kraljevina Italija. Oblasti sta vodila tako imenovana velika župana, ljubljanski veliki župan je postal dr. Vilko Baltič, mariborski pa dr. Miroslav Ploj.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovičen objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« pomenili nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško,« a to ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila leta 1949 pa je bila na naši radijski postaji premiera prve izvirne radijske igre na območju tedanje Jugoslavije z naslovom “Strme stopnice”. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in režiral Mirč Kragelj. Ker posnetek te igre ni ohranjen, smo izbrali kratek odlomek iz ene naših prvih radijskih iger za otroke, ki jo je prav tako napisal Frane Milčinski. “Zvezdico Zaspanko” so na našem radiu posneli leta 1952. *Posnetek Strašni razbojnik Ceferin je bil dramski igralec Jože Zupan.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov