Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija pred 100 leti razdeljena na dve oblasti * Učiteljica o boju žensk za enakopravnost * Hitler na porušenem dravskem mostu * Naša prva izvirna radijska igra
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njene predvojne in medvojne pesmi so leta 1946 izšle v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila prd 110 leti (1912) v Trstu.
V Kraljevini SHS je pred 100 leti (1922) začel veljati Zakon o obči upravi. Jugoslovanski del Slovenije je bil razdeljen na Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki sta politično zaživeli dve leti pozneje. Mariborski oblasti je pripadlo tudi Medmurje, Ljubljanski pa je pripadel tudi nekaj kilometrov širok pas, tako imenovani »Slovenski pas« na jugu, vse do mesta Reka – do Kantride – in Súšaka na jugovzhodu. Reka ni pripadla ne Sloveniji ne Hrvaški, temveč je to mesto priključila Kraljevina Italija. Oblasti sta vodila tako imenovana velika župana, ljubljanski veliki župan je postal dr. Vilko Baltič, mariborski pa dr. Miroslav Ploj.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovičen objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« pomenili nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško,« a to ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila leta 1949 pa je bila na naši radijski postaji premiera prve izvirne radijske igre na območju tedanje Jugoslavije z naslovom “Strme stopnice”. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in režiral Mirč Kragelj. Ker posnetek te igre ni ohranjen, smo izbrali kratek odlomek iz ene naših prvih radijskih iger za otroke, ki jo je prav tako napisal Frane Milčinski. “Zvezdico Zaspanko” so na našem radiu posneli leta 1952. *Posnetek Strašni razbojnik Ceferin je bil dramski igralec Jože Zupan.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenija pred 100 leti razdeljena na dve oblasti * Učiteljica o boju žensk za enakopravnost * Hitler na porušenem dravskem mostu * Naša prva izvirna radijska igra
Pesnica in publicistka Erna Muser je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo. Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Njene predvojne in medvojne pesmi so leta 1946 izšle v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila prd 110 leti (1912) v Trstu.
V Kraljevini SHS je pred 100 leti (1922) začel veljati Zakon o obči upravi. Jugoslovanski del Slovenije je bil razdeljen na Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki sta politično zaživeli dve leti pozneje. Mariborski oblasti je pripadlo tudi Medmurje, Ljubljanski pa je pripadel tudi nekaj kilometrov širok pas, tako imenovani »Slovenski pas« na jugu, vse do mesta Reka – do Kantride – in Súšaka na jugovzhodu. Reka ni pripadla ne Sloveniji ne Hrvaški, temveč je to mesto priključila Kraljevina Italija. Oblasti sta vodila tako imenovana velika župana, ljubljanski veliki župan je postal dr. Vilko Baltič, mariborski pa dr. Miroslav Ploj.
26. aprila 1941 je nacistični voditelj Adolf Hitler obiskal Maribor, Gradec in Celovec. V Mariboru si je ogledal porušen dravski most in se zahvalil mariborskim Nemcem za njihov prispevek k vrnitvi tako imenovane Spodnje Štajerske v vnovičen objem nemštva. Sprejel pa je tudi odposlance kočevskih Nemcev in jim obljubil preselitev v Posavje in Posotelje, da bi tam kot nemški obrambni kmetje »s plugom in mečem« pomenili nemški narodni branik. Pogosto se omenja, da je vodja nemškega rajha ob tej priložnosti v Mariboru izrekel stavek: »Napravite mi to deželo spet nemško,« a to ne drži. Dokumentirano naj bi po zgodovinarju dr. Tonetu Ferencu – glede na govor šefa civilne uprave Štajerske dr. Siegfrieda Uiberreitherja, ki ga je ta imel 28. aprila 1941 z balkona mariborske mestne hiše – naročil že prej. V govoru je Uiberreither dejal, da ga je Hitler naslovil s citatom ob predaji uprave Štajerske – to pa se je zgodilo tri tedne pred tem.
26. aprila leta 1949 pa je bila na naši radijski postaji premiera prve izvirne radijske igre na območju tedanje Jugoslavije z naslovom “Strme stopnice”. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in režiral Mirč Kragelj. Ker posnetek te igre ni ohranjen, smo izbrali kratek odlomek iz ene naših prvih radijskih iger za otroke, ki jo je prav tako napisal Frane Milčinski. “Zvezdico Zaspanko” so na našem radiu posneli leta 1952. *Posnetek Strašni razbojnik Ceferin je bil dramski igralec Jože Zupan.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov