Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 29. april

29.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Soustvarjalec našega prvega športnega prenosa za Evrovizijo * Eden izmed pionirjev slovenske medicinske besede * Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa * Policijska akcija za utišanje slovenske mladine

Kirurg, medicinski terminolog in pisec Mirko Černič je deloval povsod, kjer je bilo ogroženo slovenstvo. Bil je med pobudniki ustanovitve univerze v Ljubljani in eden izmed pionirjev slovenske zdravstvene besede. Šolal se je na Dunaju, po prvi svetovni vojni pa je bil predstojnik kirurškega oddelka in upravnik mariborske bolnišnice. Posvetil se je travmatologiji in zdravljenju golšavosti in bil začetnik teh vej pri nas. Mirko Černič se je rodil leta 1884 v Metliki.

Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. *Posnetek Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.

Športni novinar, režiser in producent Beno Hvala se je leta 1955 zaposlil na tedanji Radioteleviziji Ljubljana in pet let pozneje režiral prvi slovenski športni prenos za Evrovizijo – smučarske polete v Planici. *Posnetek Domislil se je počasnega predvajanja posnetkov, v angleščini »slow motion«, ki pa ga je pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov televizijske ekipe. To se je zgodilo ob razmisleku, kako bi ob prenosih tekmovanj s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu leta 1966 v Ljubljani gledalcem čim nazorneje predstavili najbolj dramatične trenutke tekem. Njegova vloga pri smučanju je pozneje segla visoko v mednarodne kroge, bil je redni član ekip, ki so za televizijske gledalce ustvarjale prenose z olimpijskih iger. Prizadeval si je za uvrstitev ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre in pripomogel k temu, da je Ljubno ob Savinji postalo eno izmed svetovnih središč tega športa. Delal je na kar 16-ih olimpijskih igrah. Leta 1986 je režiral celodnevni neposredni športni televizijski prenos vzpona iz Ospa z naslovom "Pajek pod previsom". To je bil po splošni oceni eden najbolj znanih evropskih medijskih dogodkov na plezalni sceni, ki tudi danes tako rekoč nima konkurence. Beno Hvala s sodelavci je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja«, leta 1988 pa Bloudkovo nagrado »za »delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na RTV Ljubljana«. Beno Hvala se je rodil pred 90 leti v Ljubljani.

29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu v samem središču mesta. Zažgali so dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni prej doživela večina mariborskih Nemcev. Direktor mestne policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 29. april

29.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Soustvarjalec našega prvega športnega prenosa za Evrovizijo * Eden izmed pionirjev slovenske medicinske besede * Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa * Policijska akcija za utišanje slovenske mladine

Kirurg, medicinski terminolog in pisec Mirko Černič je deloval povsod, kjer je bilo ogroženo slovenstvo. Bil je med pobudniki ustanovitve univerze v Ljubljani in eden izmed pionirjev slovenske zdravstvene besede. Šolal se je na Dunaju, po prvi svetovni vojni pa je bil predstojnik kirurškega oddelka in upravnik mariborske bolnišnice. Posvetil se je travmatologiji in zdravljenju golšavosti in bil začetnik teh vej pri nas. Mirko Černič se je rodil leta 1884 v Metliki.

Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. *Posnetek Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.

Športni novinar, režiser in producent Beno Hvala se je leta 1955 zaposlil na tedanji Radioteleviziji Ljubljana in pet let pozneje režiral prvi slovenski športni prenos za Evrovizijo – smučarske polete v Planici. *Posnetek Domislil se je počasnega predvajanja posnetkov, v angleščini »slow motion«, ki pa ga je pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov televizijske ekipe. To se je zgodilo ob razmisleku, kako bi ob prenosih tekmovanj s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu leta 1966 v Ljubljani gledalcem čim nazorneje predstavili najbolj dramatične trenutke tekem. Njegova vloga pri smučanju je pozneje segla visoko v mednarodne kroge, bil je redni član ekip, ki so za televizijske gledalce ustvarjale prenose z olimpijskih iger. Prizadeval si je za uvrstitev ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre in pripomogel k temu, da je Ljubno ob Savinji postalo eno izmed svetovnih središč tega športa. Delal je na kar 16-ih olimpijskih igrah. Leta 1986 je režiral celodnevni neposredni športni televizijski prenos vzpona iz Ospa z naslovom "Pajek pod previsom". To je bil po splošni oceni eden najbolj znanih evropskih medijskih dogodkov na plezalni sceni, ki tudi danes tako rekoč nima konkurence. Beno Hvala s sodelavci je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja«, leta 1988 pa Bloudkovo nagrado »za »delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na RTV Ljubljana«. Beno Hvala se je rodil pred 90 leti v Ljubljani.

29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu v samem središču mesta. Zažgali so dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni prej doživela večina mariborskih Nemcev. Direktor mestne policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu.


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov