Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil
1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.
1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.
Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil
1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.
1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.
Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Neveljaven email naslov