Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil
1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.
1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.
Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil
1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.
1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.
Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.
Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov