Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
950 let od ustanovitev škofije v Krki na Koroškem * Ljudska dramatika koroškega posebneža * Uporni vojak iz Judenburga * Organizator prve slovenske kostne banke
Salzburški nadškof Gebhard je 6. maja 1072 posvetil Güntherja z Grobniškega polja za prvega škofa v Krki. Krški škof je bil tedaj v celoti odvisen od salzburškega metropolita, šele leta 1311 mu je bilo dodeljeno skromno ozemlje. Škofija je bila od ustanovitve naprej eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in s tem podpornica srednjeveške nemške kolonizacije ter salzburške prevlade nad Koroško. Z jožefinskimi reformami konec 18. stoletja je bil njen obseg povečan, sedež pa prenesen v Celovec. Od Salzburga je pridobila 96 župnij, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije iz Šent Andraža v Maribor, je krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se njene meje ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja; to pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v Mežiški dolini in Jezersko v korist mariborske oz. ljubljanske škofije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v korist videmske nadškofije v Italiji. Leta 1824 je bil za krškega škofa imenovan prvi doslej znani Slovenec, to je bil Jakob Peregrin Pavlič, doma iz Žihpolja v Rožu na Koroškem. Papež Frančišek je decembra 2019 za aktualnega 66. škofa krške škofije imenoval dr. Jožeta Marketza. V približno 70 župnijah na jugu avstrijske Koroške sta liturgična jezika nemščina in slovenščina, še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah.
Na Drabósnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve uvrščamo prevode oz. priredbe verskih iger, kot so Pasijonska in Božična igra, Izgubljeni sin, Egiptovski Jožef, Bogati mož in druge. Gre za primere ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Nekatere izmed teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega človeka.
Anton Hafner je bil od 12. do 15. maja leta 1918 glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo; tam je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk. Začel je pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
Zdravnik Bogdan Brecelj se je, potem ko je opravil specialistični izpit iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. *Posnetek Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
950 let od ustanovitev škofije v Krki na Koroškem * Ljudska dramatika koroškega posebneža * Uporni vojak iz Judenburga * Organizator prve slovenske kostne banke
Salzburški nadškof Gebhard je 6. maja 1072 posvetil Güntherja z Grobniškega polja za prvega škofa v Krki. Krški škof je bil tedaj v celoti odvisen od salzburškega metropolita, šele leta 1311 mu je bilo dodeljeno skromno ozemlje. Škofija je bila od ustanovitve naprej eden glavnih stebrov dokončnega pokristjanjevanja Slovencev in s tem podpornica srednjeveške nemške kolonizacije ter salzburške prevlade nad Koroško. Z jožefinskimi reformami konec 18. stoletja je bil njen obseg povečan, sedež pa prenesen v Celovec. Od Salzburga je pridobila 96 župnij, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije iz Šent Andraža v Maribor, je krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se njene meje ujemajo z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim zamikom sledile spremembam državnih meja; to pomeni, da je krška škofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v Mežiški dolini in Jezersko v korist mariborske oz. ljubljanske škofije ter Kanalsko dolino oz. Trbiž v korist videmske nadškofije v Italiji. Leta 1824 je bil za krškega škofa imenovan prvi doslej znani Slovenec, to je bil Jakob Peregrin Pavlič, doma iz Žihpolja v Rožu na Koroškem. Papež Frančišek je decembra 2019 za aktualnega 66. škofa krške škofije imenoval dr. Jožeta Marketza. V približno 70 župnijah na jugu avstrijske Koroške sta liturgična jezika nemščina in slovenščina, še leta 1918 je bila slovenščina v rabi v 120 župnijah.
Na Drabósnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve uvrščamo prevode oz. priredbe verskih iger, kot so Pasijonska in Božična igra, Izgubljeni sin, Egiptovski Jožef, Bogati mož in druge. Gre za primere ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Nekatere izmed teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega človeka.
Anton Hafner je bil od 12. do 15. maja leta 1918 glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo; tam je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk. Začel je pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
Zdravnik Bogdan Brecelj se je, potem ko je opravil specialistični izpit iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. *Posnetek Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov